Prijatelju v slovo

Kar tako brez slovesa si odšel od nas, a vendar nas bodo nate vedno spominjala tvoja dela. Tvojih slik in tudi karikatur ni malo in na vsaki od njih si dal košček svoje duše, svojega znanja, svojega talenta, svoje ljubezni in prav zato so toliko bolj vredne. Številne stare zgradbe so pot tvojimi spretnimi prsti naj si bo s čopičem , ali svinčnikom oživele in ostale zanamcem v spomin. Številne slike krasijo domove po Črnem grabnu in drugje tudi pri meni doma in marsikateri cerkveni dostojanstvenik je odšel z Brda z sliko pod pazduho za spomin na Brdo in nate. Kakor si živel v svetu tišine si tudi odšel od nas tiho  in brez slovesa, a vendar boš ostal med nami za vedno. kako prijetno je bilo klepetati s tabo in Marjanom o tem in onem , kako si bil seznanjen z vsemi novostmi v občini in kako rad si šel v Ljubljano, kjer si se srečeval z sebi enakimi. Priznati moram, da sem po zaslugi Meri tudi jaz spoznal kar nekaj tvojih prijateljev in vsi so o tebi vedeli povedati le najboljše in najlepše. Bili so tvoji  prijatelji za vedno, kar je bilo videti tudi na slovesu. Kaj so o tebi povedali ob slovesu lahko sedaj preberejo tudi drugi, a največ velja to, da smo bili prijatelji še za časa, ko si bil med nami. Počivaj v tišini in miru dragi prijatelj Drago.  

Dobil v vetru si svoj tihi dom, odšle s teboj so sanje, kjer si barve vpletal vanje,  Ob tebi smo, dragi Drago: tvoji najbližji, prijatelji, sodelavci, znanci. Vsi, ki te spoštujemo In imamo radi Rojen na Brdu, v številni družini, asi z brati in sestro v razburkanih vojnih in povojnih letih preživljal najbolj občutljiva leta svojega otroštva. Tvojo tišino sta kot angela varuha usmerjala oče Pavle in mama Fanika. Že v osnovni šoli, ki si jo obiskoval v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani<ljubljani, so opazili nadarjenost za slikanje. Omogočili so ti dodatno likovno izobraževanje. V času službovanja, v podjetju SAP- Ljubljana, si postajal vedno bolj naš – naš slikar z Brda …

… in tu, na najinem Brdu, sva se večkrat srečala. Ti, s slikarskimi pripomočki pod pazduho, si iskal zanimivosti kraja, da jim s sliko na platnu podariš nesmrtnost. Jaz pa sem v zvokih šolskega zvonca, otroškega smeha in živahnega vrveža na šoli, iskala le trenutek tišine – za dušo. Čutil si to, me pocukal za rokav in jaz sem ti sledila.

Vstopila sva v tvojo malo slikarsko galerijo. Že ob prvem koraku mi je zastal dih. Ob pogledu na skrbno urejene police s slikami v vseh tehnikah sem ostala brez besed.

Tvoj svet tišine me je opominjal, »da je ljudem dano življenje, da se ga naučijo ljubiti, da zmorejo odkriti lepoto v vsem, kar jih obdaja, da znajo iskreno

stisniti dlan vsakemu, ki prebiva v njihovi bližini«.

Drago, ti si nas s svojo nesebično pomočjo znova in znova presenečal. Mnogim pomembnim dogodkom na šoli (tvoji sosedi), si z razstavo slik postavil piko na i.

V letu 2016 smo v DU Lukovica pripravljali novo dejavnost – likovno ustvarjalnost. Bil si član ustanovne skupine. S tolmačko Tanjo si vztrajno iskal mentorja (ico). Razumel si, kako pomembno je izobraževanje. In, s Tanjo sta nam pripeljala likovno pedagoginjo iz Zavoda za gluhe in naglušne, prof. Petro Rezar, ki je prevzela začasno mentorstvo. In delo se je začelo.

V likovno skupino KUD Fran Mazelj Podlimbarski si se vključil že pred tridesetimi leti. Udeleževal si se ex-tempor, likovnih delavnic in z njimi razstavljal v mnogih krajih. Ob tvoji samostojni razstavi februarja 2017 je v nagovoru zapisano:

»Poglej drevesa,

poglej nebo,

poglej cvetice, ki cveto!

Kot da ustavil se je čas

zažarel je tvoj obraz«.

Pomembno je, da se pogovarjamo in tako izražamo naše počutje, naša čustva in se počutimo bolj varne in sprejete. Drago se od malih nog pogovarja z   naravo, z drobnimi rožami, začuti domačnost starih kmečkih hiš, kozolcev in vse to upodablja v različnih tehnikah na slikarsko podlago. Slike so v akvarelu, tušu, kredi, svinčniku, olju. Rad pokuka med stene starih hiš in ohranja kar je naša preteklost. Slika tihožitje in portrete. Njegov slikarski opus je bogat in neverjeten. Dragova likovna dela krasijo stanovanja njegovih sorodnikov, prijateljev, so v lasti mnogih ljudi, ki so videli njegovo sliko in jo želeli imeti. Ves čas se je izobraževal v različnih slikarskih šolah, na akademiji in delavnicah.

Drago, takrat nismo slutili, da ti usoda že šteje leta. S ponosom, da imamo našega slikarja, smo občudovali vsako sliko posebej. Zato ne moremo še sprejeti, da si tako tiho odšel in nisi utegnil reči »zbogom«.

Ostaja nam plemenit spomin, ki bo ob tvojih delih ostal vekomaj, saj se v njih prepleta človeška toplina. Slikal si s srcem, svoje življenje si posvetil tisti magični meji med večnostjo in minljivostjo.

Odhajaš, odpocij se.

Na poti v večnost naj te ziblje veter v mavričnih jesenskih barvah.

Zbogom, Drago.

Dragotu v slovo,

Pridejo trenutki, ko je treba reči zbogom in se posloviti od ljudi, ki smo jih imeli radi. Polni bolečine in žalosti se poslavljamo od našega dolgoletnega člana Mestnega društva gluhih Ljubljana in priznanega gluhega slikarja. V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana se je vsakokrat udeleževal likovnih kolonij v različnih slovenskih  mestih, kjer so organizirala društva gluhih in naglušnih pod pokroviteljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije kot tudi svoje slike prikazal na različnih razstavah, ko so ga povabili. Njegov slikarski slog je natančen in zvest svojemu likovnemu mišljenju o naravi, svetlobi in arhitekturi oz. stavbi. Pogosto je uporabljal akvarelno (vodna barva) tehniko, ker kot sam je pravil, da sliki daje svež in lahek videz. Mestno društvo gluhih Ljubljana je v mesecu maja leta 2009 organiziralo njegovo retrospektivno razstavo likovnih del pod naslovom »Most do ljudi« v Stekleni dvorani Mestne hiše Ljubljane pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljane. Ne smemo pozabiti, da se je vedno udeleževal našega mednarodnega dneva gluhih in odprti javnosti pokazal svoje umetniške sposobnosti, da so ljudje občudovali njegove umetniške slike. Mestno društvo gluhih Ljubljana se zahvaljuje pokojnemu Dragotu za podarjene umetniške slike, ki še danes visijo na stenah v prostorih društva in bodo večno spominjale na zelo odličnega gluhega slikarja. Vedno bomo ga ohranjali v lepem spominu.  Dragi Drago, tja, kjer si odšel, ni več solza, ne bolečine, le mir in neskončna tišina. Hvala ti za vse, kar si našemu društvu podaril za umetniške slike, ki bodo za vedno v srcih in spominih naših članov kot tudi drugih gluhih ljudi. Naj ti danes zvon še zadnjič zapoje svojo milo pesem. Naj ti bo rahla zemlja in počivaj v miru! V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana izrekamo sožalje bratu Marjanu in svakinji Tončki ter ostalim svojcem.

Pokojni  Drago od katerega se danes poslavljamo je moj sosed. Avgusta sem prišel na Brdo in sedaj sem tukaj kod župnik in upravljam župnijo Brdo in Zlato Polje. veliko je v našem župnišču del , ki jih je naslikal pokojni Drago in ko sem hodil po različnih domovih so mi velikokrat povedali, kaj vse je ustvarila njegova roka ,Koliko spominov je ustvarila njegova umetniška duša. veliko je ustvaril tudi za nas duhovnike in nikoli nas ni pozabil , nikoli ni pozabil naše brdske cerkve v kateri se je odvijalo veliko svetih maš , obredov in tudi naših kulturnih običajev , ki so značilni za naš slovenski narod. Vedno znova , ko sem v Rimu v Sikstinski kapeli me vedno nagovarja umetnina Michelangelo Buonarrotija , ko se Bog steguje k človeku. Tudi naš dobri stvarnik Bog se je stegnil k našemu dragemu rajnemu Dragotu in naša vera nam daje upanje, da je pri njemu , da ima udobno mesto , kjer lahko slika nebeške prizore, ki sem prepričan so veličastni . Zato vedno znova in znova, ko  se zbiramo v naših cerkvah in se poslavljamo od velikih ljudi mi je pred očmi skupnost, občestvo, ki skupaj praznuje  , ki skupaj trpi in se skupaj trudi  za dobro župnijsko življenje. Danes se ob tej priložnosti zahvalimo z molitvijo dobremu Bogunaj mu da obilno plačilo katerega si zasluži. V svoji bolezni je v tišini trpel , danes se ga spomnimo kakor je slika pred nami, da je slikal tisto kar je dobri Bog ustvaril , da je slikal tisto kar je videl s svojimi očmi in Bogu se zahvalimo za vse te talente , ki jih je imel in se ga spomnjamo po njegovih delih predvsem pa po njegovem značaju in njegovih pozitivnih mislih . naj bo današnja sveta maša temu namenjena preprosti molitvi, preprosti zahvali in priprošnji dobremu Bogu naj ga sprejme v nebeško kraljestvo.    To so bile besede domačega župnika Bernarda Rožmana jaz pa dodajam še A mi se bomo srečali, se videli še kdaj. Nasvidenje dragi Drago,
, nasvidenje še kdaj!