Ne umiram- vstopam v življenje

Sestra Frančiška Terezija Deteta Jezusa
Frančiška Jeretina roj. 28. maja 1929 v Rafolčah, župnija Marijinega vnebovzetja Brdo pri Lukovici
Gospod Bog je sestro Frančiško poklical po večno plačilo 13. junija 2020 zvečer, po daljšem, vdano prestanem trpljenju in okrepljeno s svetimi zakramenti Cerkve. Celovški škof msgr. dr. Jožef Marketz bo 22. junija 2020 ob 11. uri daroval sveto mašo zadušnico v samostanski kapeli Himmelau in vodil pogrebni obred na župnijskem pokopališču St. Michael.Karmeličanka Frančiška je bila rojena v globoko verni Tojnovi družini z enajstimi otroki. Po srečnih otroških letih je morala 8. maja 1945 skupaj z domačimi vse zapustiti in pribežati na Koroško. Oče Jože je prestal mučeniško smrt v domovini. Frančiška je v taborišču obiskovala gimnazijo, preden je dvajsetletna vstopila v karmeličanski samostan Srca Jezusovega, Himmelau v Labodski dolini. Na božič, 25. decembra 1951, je izpovedala svoje redovne zaobljube. Skoraj sedemdeset let svojega redovniškega življenja je delovala kot sestra vratarica. To službo je z veliko ljubeznijo, ponižnostjo in prijaznostjo do ljudi povezovala z globokim molitvenim življenjem. Njeno celostno podaritev Bogu in nesebično požrtvovalnost bi mogli opisati z besedo sv. Avguština: »Vse delo v tem življenju obstaja v tem, da ozdravimo oči srca, da bi mogli gledati Boga.« Ta ljubeči pogled na Boga je karmeličanka Frančiška posredovala vsem, ki jih je srečevala. Njena posebna poklicanost je bila, da je molila in se žrtvovala za duhovnike in duhovniške poklice. Rodni brat Janez je bil lazarist. Iz njenega sorodstva in domače župnije je Bog poklical več duhovnikov. Sadove njenega darovanja bomo videli v večnosti. Vzor njenega izgorevanja je bila sv. Terezija Deteta Jezusa, katere ime je imela. Živela je tiho in blagodejno kakor sonce, ki vsako jutro vzide brez hrupa in vsak večer zaide brez hrupa. Odlikovale so jo ljubezen, potrpežljivost in velikodušnost. V vseh preizkušnjah in trpljenju je bila neomajno vdana Boga in Devici Mariji. Rožni venec jo je stalno spremljal. Bila je »vir molitve in milosti« za redovniško skupnost in sveto Cerkev, velik zgled marijanske pobožnosti V hvaležnosti za njeno svetniško življenje v zvestem služenju Bogu,Cerkvi in ljubljeni slovenski domovini
Sorodniki in hvaležni duhovniki Priorica in sestre karmeličanke v Sloveniji, Argentini in Ameriki v samostanu Himmelau  Karmeličanski samostan Srca Jezusovega, Himmelau, Labodska dolina na Koroškem