Krištofova nedelja v Krašnji

V letošnjem »korona-letu« smo naredili nekaj kilometrov manj kot običajno, a smo kljub temu pripeljali svoje jeklene konjičke in ostala prevozna sredstva k blagoslovu na Krištofovo nedeljo. 26 julija k svetemu Tomažu v Krašnji. Letošnja akcija »MIVA Slovenija« poteka že 33. zapovrstjo in je s tem  vstopila v zrela »Kristusova leta« ,a kljub letom ni ne kaže, da bi se s tem njeno poslanstvo zaključilo,  saj so potrebe naših misijonarjev po prevoznih sredstvih še vedno zelo velike in nekatera od prevoznih sredstev, ki so jih dobili v dar od Mive Slovenija so tudi že dosegle že častitljivo starost in kilometre.
Misijonarji in misijonarke prevoznih sredstev ne uporabljajo samo za širjenje evangelija, ampak za še veliko drugih stvari.  Služijo jim pri  nakupu in transportu hrane, šolskih potrebščin, gradbenega materiala, prevozu ljudi k obhajanju bogoslužja do oddaljenih cerkva, veliko je tudi nujnih prevozov  bolnikov, nosečnic in ostarelih v bolnišnico. Brez prevoznih sredstev bi bilo njihovo poslanstvo precej drugačno in  številni ljudje v odročnih krajih tretjega sveta bi bili prikrajšani tako za pomoč, kot tudi za veselo oznanilo, katero je Jezus zapovedal oznanjati vsem ljudem po svetu. Slogan »Z veseljem darujem – življenja rešujem!« ima zato v letošnjem »korona-letu«, ko so se življenjske razmere v deželah tretjega sveta zaradi pandemije krepko poslabšale, še posebno težo. Koronavirus naših misijonarjev in misijonark  zagotovo ne bo ustavil in ob naši pomoči bodo še bolj zavzeto delovali na vseh koncih sveta. In če nam je župnik Anton Potokar v uvodu predstavil svetega Krištofa nam je v nagovoru spregovoril: V prvem berilu smo slišali,     kako se Bog v sanjah prikaže Salomonu. Lahko bi rekli, da ga je Bog z besedami: »Prosi, kaj naj ti dam«, na nek način preizkušal. Salomon je to preizkušnjo z odliko prestal. Ni prosil ne dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih služabnikov. Odločil se je za »poslušno srce«. Zavedal se je, da je Bog tisti, ki vodi in usmerja vse stvarstvo, življenja vseh ljudi, tudi mogočnikov tega sveta, kateri sicer tako zelo radi podležejo napuhu in občutku vsemogočnosti.Na prvo mesto je postavil Boga, Stvarnika vsega!Salomon se je zavedal mesta, ki mu v »redu hierarhije stvarstva« pripada. Kljub svojemu vzvišenemu vladarskemu položaju ve, da je krhek, nebogljen in odvisen od Boga. S svojim odgovorom je izkazal edino pravilno držo, ki človeku pritiče v odnosu do Boga, in sicer držo ponižnosti. Brez dvoma je k temu veliko prispevala tudi njegova neizkušenost v soočenju s težko odgovornostjo, ki mu je bila kot mlademu vladarju – hočeš, nočeš – dodeljena. To držo ponižnosti je nato Salomon ohranil skoraj vse do svoje smrti. Posledično je tekom svojega vladanja veljal za resnično modrega in razumnega vladarja, saj je vsa njegova modrost izvirala iz njegoveponižnosti inzaupanja v Boga.Ponižnost je namreč tista, ki nas varuje pred napuhom in njegovimi strahotnimi stranpotmi. Postavlja nas v pravilen položaj umevanja »reda stvarstva«. Pomaga nam, če lahko tako rečem o, da se zavemo »kje nam je mesto«. Prava ponižnost je torej v službi razuma, saj nam pomaga videti širšo sliko.8

Za človeka, ki je poln napuha pravimo, da vidi samo sebe. Dlje od samega sebe njegov pogled ne seže in zato ne vidi realnega stanja. Napuhnjen človek je nerazumen, ker je njegov »kompas« pokvarjen, saj ne kaže več na Boga Stvarnika, ampak na njega samega. Napuh človeka privede celo do takšne stopnje norosti, da se postavlja na mesto Boga. Za napuh in neumnost lahko torej rečemo, da hodita z roko v roki.V evangeliju nam nato Jezus spregovori v treh prilikah, ki nam govorijo o nebeškem kraljestvu. Sporočilo vseh treh je enako in sicer: nebeško kraljestvo je edina resnično pomembna stvar, za katero si moramo na tem svetu z vsem srcem prizadevati. Vse ostalo se velikokrat izkažecelo kot balast, ki nas ovira pri dosegu tega življenjskega cilja. Evangeljski odlomki nas na nek način tudi učijo, da ne smemo biti malenkostni. Velikokrat se namreč naše želje v bistvu ne razlikujejo od želja razvajenih otrok. Hipoma, ko dosežemo njihovo izpolnitev, z dobljenim nismo zadovoljni in si pričenjamo izmišljati nove želje, z izpolnitvijo katerih seveda ponovno ne bomo zadovoljni. V kolikor pa pogledamo malo globlje, vidimo, da je to nezadovoljstvo popolnoma razumljivo, saj te želje v bistvu niso nikakršne želje. So navaden drobiž, ponaredek, falsifikat, s katerim se trudimo zapolniti našo praznino. Zemeljske dobrine namreč ne morejo potešiti hrepenenja naše notranjosti po nečem večjem, presežnem. Hipoma ko se izpolnijo, izgubijo svoj blišč in sijaj. V bistvu velikokrat niti ne vemo, kaj si želimo. Pokojni slovenski alpinist Nejc Zaplotnik je v svoji knjigi Pot zapisal modro misel: »Kdo išče cilj, ostane prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«

Dragi bratje in sestre, ta pot je Jezus Kristus. Edino on je tisti, ki izpolni naše najgloblje hrepenenje, ki ni nič drugega kot večno življenje v Bogu, ki je Ljubezen.On je Luč, On je Resnica, On je Kruh, vir žive vode za našo lakoto in žejo. On je Pastir, On je na šVodnik, On je našzgled, na ša tolažba in našpravi brat(tako papež Pavel VI. o Jezusu Kristusu).Jezus nam je namreč s svojim trpljenjem in vstajenjem odprl pot v večno življenje. S krstom pa smo tudi mi bili potopljeni v njegovo smrt in vstajenje in smo v moči Jezusovega zveličavnega delovanja deležni odrešenja. Kristus je naš Odrešenikin vsi krščeni smo »kristjani«, kar pomeni »odrešeni«. Kristjani imamo že tu na zemlji predokus večnosti. Nebeško kraljestvo namreč ni nekaj, kar je zgolj domena posmrtnega življenja. Nebeško kraljestvo pomeni že naš čas tukaj in sedaj – je čas, v katerem vlada Jezus. Nebeško kraljestvo je skrivnostno navzoče med nami in kristjani naj bi ga znali prepoznati v vsakdanjem življenju in živeti zanj. Najbolj je seveda živo navzoč sedaj, med sveto mašo, v evharistični daritvi.Zagotovo pa nebeško kraljestvo zlahka prepoznamo tudi v življenju in delu naših misijonarjev. Odgovorili so na Božji klic in dosledno hodijo za Kristusom ter s svojim delom, predvsem pa življenjem, oznanjajo veselo novico ljudem, ki se s Kristusom še niso srečali. So resnični »Kristonosci«, kakor je bil to sv. Krištof, katerega nedeljo obhajamo danes. Pogumno vstopajo v svet, v katerem `kraljuje senca smrti`, v svet skrajnega pomanjkanja, stisk, bolezni, preganjanja, trpljenja in ga, kot Kristus, od znotraj preoblikujejo. S tem dejansko širijo Božje Kraljestvo, saj skrbijo za vdor Božjega v ta svet. Božje kraljestvo je namreč tam, kjer je Jezus Kristus. Že evangelist Matej je namreč zapisal: »Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo« (Mt 11,12).Dragi bratje in sestre. Tudi mi lahko s podporo misijonarjem pomagamo vdiranju Božjega kraljestva v ta svet. Tudi mi smo dolžni biti Kristonosci. Jezus je namreč Odrešenik prav vseh ljudi, če mu le dopustimo, da vstopi v naše srce. Zaupajmo torej v Gospoda Jezusa Kristusa, ki nam želi dobro. Ne bodimo malenkostni. Bodimo kot kralj Salomon, ki je vse svoje zaupanje položil v Boga. Posledično je bildeležen neizmernega bogastva in časti, nečesa kar za ogromno ljudi žal predstavlja edini cilj njihovega življenjskega prizadevanja. A vse to so bile zgolj »spremljajoče pritikline«, ki so izvirale iz njegove pravilne življenjske odločitve in življenja, nikakor pa ne cilj. Evangelist Matej na nekem drugem mestu zapiše: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo«(Mt 6,33). Dragi bratje in sestre. To, ali bomo deležni časti in bogastva za nas ni bistveno vprašanje. Naš pravi zaklad in cilj je nebeško kraljestvo. V kolikor si človek za ta zaklad ne prizadeva pomeni, da je zgrešil pot. A mi, kristjani, poznamo to pot. Naša pot je Jezus Kristus. On nas ne bo nikoli zapustil, On nas ima neskončno rad. On je naš Odrešenik, On je naša Pot in Vrata nebeškega kraljestva.Matej je namreč zapisal: »Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo« (Mt 11,12).Dragi bratje in sestre. Tudi mi lahko s podporo misijonarjem pomagamo vdiranju Božjega kraljestva v ta svet. Tudi mi smo dolžni biti Kristonosci. Jezus je namreč Odrešenik prav vseh ljudi, če mu le dopustimo, da vstopi v naše srce. Zaupajmo torej v Gospoda Jezusa Kristusa, ki nam želi dobro. Ne bodimo malenkostni. Bodimo kot kralj Salomon, ki je vse svoje zaupanje položil v Boga. Posledično je bildeležen neizmernega bogastva in časti, nečesa kar za ogromno ljudi žal predstavlja edini cilj njihovega življenjskega prizadevanja. A vse to so bile zgolj »spremljajoče pritikline«, ki so izvirale iz njegove pravilne življenjske odločitve in življenja, nikakor pa ne cilj. Evangelist Matej na nekem drugem mestu zapiše: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo«(Mt 6,33). Dragi bratje in sestre. To, ali bomo deležni časti in bogastva za nas ni bistveno vprašanje. Naš pravi zaklad in cilj je nebeško kraljestvo. V kolikor si človek za ta zaklad ne prizadeva pomeni, da je zgrešil pot. A mi, kristjani, poznamo to pot. Naša pot je Jezus Kristus. On nas ne bo nikoli zapustil, On nas ima neskončno rad. On je naš Odrešenik, On je naša Pot in Vrata nebeškega kraljestva.

Sledil je še blagoslov vozil, voznikov in voznic ter nalepk pred cerkvijo ter v naših misijonarjev in misijonark NAJLEPŠA HVALA za naš dar in naj dobri  Bog  obilno povrne našo  dobroto. Dobri Bog, na priprošnjo sv. Krištofa nas varuj pred nevarnostmi in nezgodami. Utrdi v nas zavest odgovornosti in nas z vsake poti srečno pripelji domov. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj ...SVETI KRIŠTOF – PROSI ZA NAS