Sveta birma na Brdu
Toliko govora kaj vse bi morali storiti, da bi zmanjšali število okuženih in potem...............Pustimo določene stvari ob strani in se raje ozrimo v to kako je potekala letošnja sveta birma na Brdu, če lahko sploh tako rečem. Res je , da je župnija Brdo, a zaradi že znanih razlogov je tokrat birmovalec birmal v šotoru v Šentvidu pri Lukovici. Vse se da. če se le hoče in tako so skupaj strnili vrste občina in župnija in pripravili ob pomoči mladih lepo slovesnost, ki bo marsikomu ostala v trajnem spominu. Tako je v letu korone na nedeljo svetniških kandidatov pristopilo 35 birmancev in birmank k sveti birmi na prostem pod šotorom. Preden je birmovalec ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in domači župnik Bernard Rožman ter duhovni pomočnik Ivan Povšnar pristopil k daritveni mizi so svoja mesta zasedli še birmanci in birmanke, ki so v sprevodu prišli v šotor. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj in ob spremljavi Špele Kink na orglah in Miha Kralja na kitari je s svojimi glasbenim prispevkom poskrbel, da je bila slovesnost svete birme tudi z t plati čudovita. Svoje je naredila še okrasitev oltarnega dela in počutili smo se kot v katedrali. In kaj je tokrat zbranim spregovoril birmovalec? V prvem delu je spregovoril staršem in botrom o njihovi vlogi za nazaj in za naprej. Najprej za nazaj, da so resno vzeli obljubo izrečeno pri svetem krstu, da bodo otroka vzgajali v veri. In danes , ko bodo sami izrekli to obljubo, da jih bodo spremljali še naprej. Botrom in botram pa je na srce položil besede o njihovi molitvi za birmance in zgledu , kajti oni veliko pričakujejo od njih in to ne samo daril ampak zgledov. Obenem je potrkal na vest vsem zbranim, češ kaj ste storili z darovi svetega duha po svoji birmi, ste jih pametno uporabljali, ali ste pozabili nanje in jih imate še zapakirane že od svoje birme naprej . mladim pa dejal, da čeprav slutite strah o tem kaj vse še pride, kaj bo z mano kako bo z službo kaj je pred mano se oprite na Gospoda in se spomnite besed Janeza Pavla II., prvega papeža slovanskega rodu v dvatisočletni zgodovini, prvega pastirja katoliške Cerkve 22. oktobra 1978 vsemu svetu zaklical: »Ne bojte se! jaz pa dodajam še Jezusove besede :" Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." Na koncu so sledile še zahvali najprej birmovalci in nato domačemu župniku Bernardu in pri tej zahvali so se spomnili tudi župnika Andreja Sveteta, ki je utrdil tisto kar jih je naučila katehistinja, ki jih je vpeljala v svet vere. Še blagoslov obveznega pribora vsakega kristjana in sicer molitvenika rožnega venca in blagoslovljene vode v želji, da ne ostanejo zapakirani na kakšni polici od nedelje dalje, ampak ,da jih uporabljajo in se k njim in Njemu zatekajo ko jim bo hudo.
