veseli, svetli, žalostni in častitljivi

Spomini na otroštvo mnogim pričarajo tudi spomine na skupno molitev v družini  začenši zjutraj in končati zvečer. Tudi pri kosilu je sledila in ne samo to tudi zahvala Bogu za prejete darove , ki so bili na mizi. Poleg ostalih molitev se je veliko molil  tudi rožni venec in za molitev je marsikaj izprosila tako posameznikom kot družinam in narodu. Slednji  ima svoj izvor med puščavniki in kasneje tudi menihih, ki so najpogosteje molili in ponavljali očenaš. Molitev rožnega venca se je zelo hitro širila po zmagi kristjanov nad Turki pri Lepantu 1571, saj so to zmago pripisovali molitvi rožnega venca, kajti na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. V spomin na to zmago imamo v bogoslužju god Rožnovenske Matere Božje, ki ga obhajamo 7. oktobra. Papeži, zlasti Leon XIII, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu, so to molitev pospeševali. K širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva. Danes nas ne napadajo Turki ampak novi korona virus, tako tudi zaskrbljujoče  številke okuženih  v Sloveniji kličejo k  goreči molitvi rožnega venca . In če že ne zmolimo vseh delov rožnega venca, ki so veseli, svetli, žalostni in častitljivi poskusimo vsaj z enim , ali vsaj z desetko na dan. Tako kot iz naših hiš in stanovanj izginja križ tako se počasi pozablja na molitev, a v današnjem času, času korona krize bi  morala biti močnejša vsaj tako močna kot je bila davnega leta 1571. Ne pozabimo, da so rožni venec molile  naše babice in dedki in zakaj ga ne bi še mi .