Trzinke zapele pri minoritih v Piranu
Prav lepo nas letos september razvaja s soncem in prav poletno topli dnevi in večeri so še. In tak je bil tudi ponedeljek 13. septembra, ko so se članice in člani mešanega pevskega zbora KD Ivana Hribarja iz Trzina odločili, da odrinejo na pevsko popotovanje po slovenski obali.
Pot z avtobusom proti Kopru je kaj hitro minila, saj se je bilo vmes potrebno marsikaj pogovoriti o bližnjih projektih in načrtih do novega leta. Pa tudi glasilke je bilo potrebno ogreti, da so bile takoj, ko smo v Kopru izstopili iz avtobusa, pripravljene za pevski sprevod do pristanišča. Tam je že čakala turistična ladjica »NOVA« na katero smo se vkrcali in se prepustili posadki. Ob prigrizku in dobri kapljici, ki vsekakor sodi zraven smo se predajali toplim sončnim žarkom in mirnemu morju, spotoma pa občudovali lepote naše, sicer kratke, a čudovite obale. Vsak po svoje je z morske perspektive vse poslikal. Nismo pa pozabili tudi na skupno fotografiranje za društveni arhiv.
Morje je s svojimi toplimi valovi je kar vabilo in malo pred Piranom se je ladjica ustavila in zasidrala. To smo takoj izkoristili za skok v vodo in osvežilno plavanje. Med tem so se na žaru že pekle ribe in komaj smo se dobro najedli smo že pristali v Piranu. V veselem vzdušju smo se ob petju sprehodili po piranskih ulicah čez Tartinijev trg do križnega hodnika pri minoritih, kjer je naša pesem prav lepo odmevala. Ogledali smo si še cerkev in preizkusili še njeno akustiko in če nas je sprejel brat Robert Horvat gvardijan , nam je o zgodovini kraja in nastanka cerkve ter znamenitostih le te spregovoril brat janez Kurbus. čeravno nismo prišli nepoučeni smo se tokrat ponovno prepričali, da samostanski zidovi in zidovi cerkve svetega Frančiška, kije pred 3 leti obhajala 700 obletnico posvetitve lahko povedo marsikaj. A ne samo o življenju v samostanu,ampak o utripu kraja v katerem delujejo minoriti , o Piranu od ustanovitve samostana pa vse do današnjih dni. Predvsem pa o tem, da se občestvo stara in zmanjšuje, kar je težava mnogih župnij v Sloveniji. Še fotografija za slovo in že nas pot vodi na kavico in sladoled na osrednjem piranskem trgu. In če smo že v Piranu res ne gre, da bi velikemu mojstru Tartiniju ne zapeli eno našo. O tem ,ali nam je prisluhnil ,ali ne, ne vemo nič. So pa prisluhnili številni turisti, ki so na koncu še zaploskali. Na poti nazaj proti ladjici smo veselo prepevali in tudi tu vzbudili nemalo pozornosti turistov, ki jih v Piranu ne manjka.
Spet smo se prepustili morskim valovom in se predajali soncu in vetriču, ki nas je hladil. Še enkrat smo izkoristili tudi priložnost za plavanje, ki nas je lepo poživilo. Med plovbo proti Kopru smo se še okrepčali z na žaru pečenimi lignji. Dobre volje ni manjkalo pa tudi glasilk nismo »šparali« in tako sklenili nepozabno druženje.
Še po koperski promenadi je zadonela naša pesem, ko smo se prijetno utrujeni sprehodili do avtobusu in na pot proti domu. Lepo preživet dan nam bo vsem ostal v lepem spominu in kot dokaz, da se da dobro združiti prijetno s koristnim.
