Božičnica v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji

Če je advent čas duhovne in bogoslužne priprave na božič je potem božičnica tista jagoda na torti kot radi pravimo. Letos so božičnico v cerkvi svetega Tomaža V Krašnji pripravili mladi in nas tako popeljali z besedo, pesmijo in igranjem v čas Jezusovega rojstva  Za uvod smo prisluhnili instrumentalni skladbi Iz daljave neba, ki jo je zaigrala    Ema Juteršek na violino. Takoj zatem pa že prisluhnili bededam bralca, ki je dejal:"Glej, tema pokriva zemljo in ljudstva mrak! Rosite nebesa od zgoraj in oblaki naj deže pravičnega. Odpre naj se zemlja in naj rodi zveličarja; Recite malodušnim: Osrčite se in nikar se ne bojte; Glejte, naš Bog bo prišel in nas rešil. Pridi Gospod, nikar se ne mudi." Njegovo misel je nadaljevala bralka in sicer z besedami :"Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, veselje za vse ljudstvo." Bog sam nam to noč govori močno in izvirno, da je naše govorenje le borno jeclanje. Kadar spregovori Bog, človek onemi. In ko se rodi Bog, začuti človek v svojem srcu novo življenje. Božič zbudi hrepenenje po večnosti. Pove vse tisto in še več, kar je človek položil v besedo sreča. Zato se moramo ustaviti na poti v Betlehem, priti do votline in se zazreti v jaslice. Srečo je težko razumeti, kajti sreča je skrita v srečanju z ljudmi. Srečanje s človekom pa je hkrati srečanje z Bogom. Človek je več kot človek in to kar zazveni v njem ob srečanjih, zazveni na najbolj notranji struni. Danes nismo več pripravljeni verjeti v srečo. In vendar sreča je, ker obstaja hrepenenje, v notranjosti, v srcu. Pravimo ji mir... Božič je torej paznik človeštva, je naš praznik, praznik našega srca: tvojega in mojega..., da tudi nocoj! Za malce premisleka nam otroci pod vodstvom Marka Juteršek in ob sapremljavi na kitaro Miha Kralja  zapojejo  pesem Naša srca so jaslice.  Sledijo besede: Koliko ljudi je v dvatisoč letih zaradi tega otroka krenilo na pot, da to radodarno božjo ljubezen oznanjajo in podajajo naprej.Odkar je božji Sin šel na pot, na vseh cestah naše zemlje išče človeka in ga privede domov. Od tedaj so poti tega sveta in človeštva poti ljubezni in iskrenega iskanja.Tudi mi ga nocoj iščemo na različne načine: Lahko pričakujemo njegov prihod ob okrašenem drevescu, v topli sobi, med domačimi ljudmi ; morda celo z božičnim programom na radiu ali televiziji, v fotelju, s čašo črnine v desnici in božičnim kolačem v levici.

Lahko v cerkvi prisostvujemo bogatemu božičnemu obredu, poslušamo lepe melodije in se oziramo na pravljično podobo jaslic. Ob vsem tem se sprašujemo: "Kaj mi lahko pove to borno Dete? Imam namreč dosti pomembnejših opravil, kot pa ukvarjati se s tem revnim otrokom iz davnih časov." Bodimo to noč pred tem revnim otrokom v jaslicah kot pastirji, se čudimo, ga molimo, in polni prave sreče vzklikajmo:"Stojim ob tvojih jaslicah o Jezus - Ti moje življenje. Prihajam in ti prinašam ter darujem kar si mi dal. Vzemi mojega duha in mojo misel, srce, dušo - vzemi vse in naj Ti bo všeč. Ne morem te, Dete, do konca dojeti in razumeti. To oznanilo lahko sprejmem le kot večno RESNICO". Nato prisluhnemo pesmi Angelci stopajo v izvedbi otroškega zbora in še jaz vem za eno štalico v izvedbi moškega dela mešanega pevskega zbora Odrešenik sveta in človeštva. Nocoj se čudimo neznani skrivnosti, skrivnosti tvojega rojstva. Prihajaš, da nam pomagaš, da nas rešiš, da popraviš naše zgrešeno življenje. Nocoj se pred teboj vsi čutimo majhne. Sram nas je, ker je v naših srcih tako malo ljubezni.Morda bo v nas, kot žarek adventnih prizadevanj, zasijalo spoznanje, da je Bog med nami. Nocoj mu na stežaj odprimo svoja srca. Pojdimo na pot, četudi samo do soseda, da preneha sleherno sovraštvo, da nastopi dan sprave in molitve za vse. Posebno za trpeče, zapuščene in za tiste, ki ta sveti večer preživljajo sami. Za bolnike po naših domovih in bolnišnicah, za izseljence, ki nocoj hrepenijo po domovini, za tiste, ki obupujejo nad življenjem, za nas mlade, ki iščemo resnico in za vse, ki so iz gubili vero in smisel življenja. Jutri , na božični dan, pa dragi bratje in sestre,zaživimo Božič v praksi. Božič ni le praznovanje; Božič niso lučke in svetleče okrasje, ni lepa obleka in potica. Božič je treba živeti. Pridi, Gospod Jezus, pridi nocoj……… O da bi se nocoj nas vseh dotaknilo božje Dete. Morda pa jutri to Dete ne bo več tako samo, ker si tudi Ti v njem spoznal brata. Odprimo mu svojo dušo in srce, da bo v nas zasijalo rojstvo in bo tudi v naših dušah odmevala pesem: "Slava Bogu na višavah ".  Nato se zasliši tista znana Sveta noč najprej nežno na strune violine, nato  vse močneje tudi skupaj s kraljico glasbil na katere črno bele tipke in registre pritiska tokrat Miha Zavrl. v ntokratnem nagovoru prisluhnemo besedam na temelju evangelija o jezusovem rodovniku z vprašnjai kako je z našim rodovnikom in kaj so naši predniki nam zapustili. Še voščilo za božič in počasi vstopamo v čas po božiču, saj božič ni samo sveti večer, ampak praznik, ki traja kar osem dni.