Gospodovo oznanjenje -materinski dan tudi dan staršev

Današnje srečanje je poklon vsem ženskam sveta: deklicam, dekletom, ženam, materam, babicam, tetam, ki nosijo v očeh sonce in ljubezen in so srce in duša sveta. Je poklon vsem materam, ki so skozi vso surovo zgodovino bile varuhinje domačega ognjišča in nosilke civilizacije skozi sivo davnino človeštva. Ki so pričele obdelovati zemljo in kultivirati zelišča, udomačevati živali, iz gline zgnesti prvo posodo, predle prva oblačila in z ženskimi očmi krasila bivališča in svojo podobo, da so moški - lovci lahko poskrbeli za varnost. Ženska je bila trpinka skozi vso zgodovino, v industrijski revoluciji, v vojnih vihrah, in tudi danes v moderni dobi nosi največje breme in odgovornost do sveta. Je poklon slovenski ženi - materi, ki je simbol za kruh, za dom, za družino, za varnost, ki je naročje brezpogojne ljubezni. Je materin jezik in slovenska samobitnost. Je utelešenje vseh plemenitih duhovnih stvaritev slovenskega duha, hrepenenja in dobrote. Je domovina in svetinja. 

Je poklon vsem današnjim ženam in materam, ki so v evropskem civiliziranem svetu že uveljavile svojo enakopravnost, enakovrednost in potrditev na vseh družbenih področjih. Poklon kmečkim ženam - materam, ki s svojo delavno ročico in zvestobo tradicionalnim vrednotam ohranjajo naše podeželje. Je poklon vsem zaposlenim ženskam, ki s svojo predanostjo, vztrajnostjo in prilagajanjem novim razmeram podpirajo vsaj tri vogale svojih domov in nosijo nepogrešljivi prispevek za našo kvaliteto življenja, kakršno nam lahko po svetu zavidajo Je poklon našim intelektualkam, znanstvenicam, športnicam in ustvarjalkam na vseh področjih našega življenja, s čimer so že davno dokazale moč, da kot ženske spreminjajo in plemenitijo človeštvo. So zgled za velik del sveta, kjer si ženske utirajo pot v enakopravnost šele s prvimi plahimi koraki. Naše srečanje je spoštljiv in občudujoč poklon trpečim ukrajinskim materam, ki se v nečloveških razmerah žrtvujejo za svoje otroke in z grozljivimi prizori kot živa vest trkajo na vrata razčlovečenega sveta brez Boga. Naša srca molijo zanje. Molitev je najmočnejše orožje.V današnjem svetu strahu in vojn bolj kot kadarkoli potrebujemo pogovore, posvetovanja, ki vodijo v mirno reševanje svetovnih konfliktov, v dialoge za sožitje življenja v vseh različnostih. Tako je zvenel uvodni nagovor na praznični dan, ki ga je izrekla Mojca  Stoschitzky in je bil namenjen vsem nam zbranim na tokratnem druženje z  priljubljenim in predanim zagovornikom za pravične medčloveške odnose, ki se lahko gradijo le v ljubečih družinah - ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Janeza Ciglerja Kralja v dvorani kulturnega doma Antona Mar4tina Slomška v Šentvidu pri Lukovici. Pogovor z gospodom ministrom, ki ga je vodila  Marija Juteršek, se je prepletal s slovensko pesmijo naših domačih glasbenikov (pevcev in instrumentalistke), ob spremljavi gospoda Tomaža Pirnata. Anja Avbelj, Doroteja, Špela in Matevž Kink ter Tjaša Škvorc iz Krškega, študentka AG ter Ana Stoschitzky, akademska glasbenica. In na kakšna vprašanja je tokrat odgovarjal minister  zelo zanimiva in aktualna zato si jih le preberite.

 

 

Prosim, povejte nam kaj več – kdo je Janez Cigler Kralj?

Kaj Vam kot sinu, zakonskemu možu in očetu pomeni današnji praznik, materinski dan? Kako drugačen je ta dan pri vas doma? Kako Vi, kot oče večje družine, vidite tradicionalno družino kot osnovno celico zdrave družbe?

Kako današnje mlade družine lahko odgovorijo klicu po materinstvu in očetovstvu ter se ob tem tudi poklicno izpolnijo? Naravno poslanstvo ženske – materinstvo, družina, vzgoja – ni več v ospredju. V boju za enakopravnost z moškimi naša družba uveljavlja t.i. ženske kvote, posebno v politiki, kar vodi v protislovje, kajti na tako odgovorna mesta morajo priti najboljši in najbolj sposobni, ne glede na spol. Od tod tudi bojeviti feminizem, ki v bistvu ženski jemlje njeno naravno žensko vlogo. 

Kaj mislite o tem? Kakšna naj bo po vašem vloga očeta in matere v sodobni družini, ki je dnevno izpostavljena številnim izzivom? Vedno pogostejše so zahteve po redefiniciji družine, po priznavanju »mavričnih« družin, po enakosti (namesto po enakopravnosti) spolov, po popolnem izenačenju pravic istospolnih partnerjev pri posvojitvah otrok. V začetku tega meseca je Ustavno sodišče RS odločalo o ustavnosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki zakonsko zvezo (za zdaj še) opredeljuje kot zvezo moža in žene in jima s tem priznava tudi pravico do posvojitve otrok. Pobudniki ustavne presoje namreč želijo, da bi imeli istospolni partnerji popolnoma enako pravico do posvojitve otrok kot jo imata mož in žena. Trije referendumi doslej so pokazali jasno voljo državljanov – pa vendar to, kot kaže, ni dovolj. Kje so meje zdravega razuma? Kaj tukaj lahko naredi država in kaj mi kot posamezniki oziroma starši? Družina z očetom in materjo je tisto varno gnezdo in zavetje, kjer si otrok izoblikuje vrednote, ljubezen, spoštovanje, svoj odnos do sveta. Slovenci imamo, hvala Bogu, vse več družin, ki sprejemajo nova življenja in se zavedajo svojega poslanstva. Take družine so porok za boljši svet in za ohranitev krščanske Slovenije. Tudi pri nas imamo številne družine, ki poleg vseh dnevnih obveznosti zmorejo oblikovati toplino doma, kjer diha veselje in se glasi tudi domača slovenska pesem. Pogosto beremo o predlogih za brisanje ločnic med moškim in ženskim spolom – menda po svetu obstaja že 70 oblik, ki si jih posameznik lahko kar izbere glede na to, kako se počuti v svojem telesu. Kakšno sporočilo daje družba našim otrokom, če vse to postaja nekako »normalno«? Če navedem le primer – na obrazcih, ki jih moramo izpolniti, obstaja rubrika o spolu (spol: moški, ženski, drugo). Ob letošnjem 8. marcu je predsednik Gibanja Svoboda voščil ženskem z naslednjim voščilom: «Ženskam in osebam, ki se identificirajo kot ženske, čestitam ob prazniku.« Kako gledate na te poskuse izničenja naših krščanskih vrednot? Zdaj sva govorila o vseh pasteh, ki jih našim otrokom in družinam prinaša današnji »moderni« čas. Pa poglejva še svetlejšo prihodnost, ki bo z vašim nadaljnjim ministrovanjem zagotovo zagotovila pogoje za zdravo rast otrok in družin. Kaj nam lahko daje upanje za več življenja? Kje so in bodo največji izzivi? Dotakniva se še varstva starejših. V času ministrovanja, ki sovpada z epidemijo covida, ste bili deležni številnih nasprotovanj; celo obtožb za smrti v domovih starejših. Pa vendar ste na ministrstvu naredili pomembne korake za izboljšanje njihovega življenja, predvsem glede oskrbe starejših na njihovem domu namesto v ustanovah. Zagotovo si vsak želi čim dalj ostati v domačem okolju in domači oskrbi. Kako država in kot družba napredujemo na tem področju? Gospod Janez, veliko aktualnih tem smo se nocoj dotaknili; veliko bi nam lahko še povedali. Dotakniva se na koncu še bližajočih volitev – 24. aprila bomo odločali o prihodnosti Slovenije. Vsi želimo, da bi ministrstvo, ki ga vodite, nadaljevalo začrtano pot. Z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem.  Bi kaj dodali?  Obiskovalci smo tokrat slišali veliko modrosti  v tem pogovoru. Slovensko ženo in mater čaka veliko izzivov sodobne družbe. Pa vendar v svoji biti ostaja njena vloga enaka, kot je bila pred desetletji. To poslanstvo jim je dano, tega ne more spremeniti nobena ideologija. Otrok ni strošek, otrok je vrednota. Mati je svetinja življenja in srce družine. Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo DOM – DOM pa pomeni toplino, zavetje in sprejetje, odpuščanje, srčne vezi, hrepenenje in zadnjo oporo. Poleg številnih obiskovalcev in vidnih članov NSi so se pogovora  udeležili tudi županja Občine Lukovica mag Olga Vrankar župnik Bernard Rožman in duhovni pomočnik gregor Luštrek .