Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXII št. 4

PRIDI SVETI DUH

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje. Molimo!  Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo  v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude.

Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Šmarnično branje 2022

Slovenski katehetski urad po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2022 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravlja:

– šmarnice za otroke z naslovom: Marija ima rada vse otroke; avtorice Špele Pahor in

– šmarnice za odrasle z naslovom: Marija ima mnogo oblek; avtorja p. Branka Petauerja.

Šmarnice za otroke »Marija ima rada vse otroke« nam v živahnih dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavijo življenje otrok v misijonih. Seznanijo nas s poslanstvom misijonarjev in nas hkrati vabijo, da bi prepoznali, kako nas »Bog res kliče tudi po ljudeh in vsakdanjih dogodkih«. In vse to z namenom, da naše »življenje postane dar za Boga«. S pomočjo šmarničnih nalog bomo letošnje spodbude vsak dan znova izročali naši nebeški Materi Mariji. K pogovoru o misijonih pa bo otroke spodbujala tudi družabna igra, ki jo bodo skozi mesec sestavili z zbiranjem dnevnih kartončkov.

Šmarnice za odrasle »Marija ima mnogo oblek« nas vabijo na romanje v različna romarska svetišča, kjer se srečujemo z raznolikimi upodobitvami Božje Matere. Nekatere so povezane s posebnimi dogodki ali zgodovino kraja, druge z ljubeznijo in hvaležnostjo molivcev, ki so z ustvarjanjem čudovitih Marijinih podob in pesmi izrazili svojo vdanost nebeški Kraljici. Naj bodo tudi za sodobnega človeka spodbuda, da »z večjo vero, ko stopi človek k Mariji, bolj ji odpre vrata svojega srca, da lahko deluje. Še lepše povedano, Marija vstopa v srce pred Jezusom, ga pripravi in pusti, da Jezus naredi čudež.«

Tudi letos povabljene pevske družine, da bi vsak dan šmarnic polepšali bogoslužje s svojim petjem. Pri branju šmarnic bodo sodelovali tudi mladi.

V mesecu maju vabim fante, da se preizkusijo v ministriranju. Ko boste pri sv. maši, lahko pridete v zakristijo in sodelujete.

Obisk šmarnic za veroučence: ponedeljek: predšolski otroci, 1. in 2. r.,torek: 3. in 4. r., sreda: 5. in 6. r., četrtek: 7. in 8. r.,petek: 9. r.in mladina, sobota in nedelja: vsi.

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA

Slovesnost prvega svetega obhajila bo v župniji Krašnja v nedeljo, 15. 5. 2022, ob 10.00, v župniji Brdo in Zlato polje pa 22. 5. 2022, ob 9.00. Otroci se bodo na prejem svete evharistije pripravljali z duhovnimi vajami in tridnevnico pred slovesnostjo.

• Brdo/Zlato Polje, Krašnja, Češnjice – čiščenje župnijske cerkve

(ob sobotah ob 8.00) V soboto, 30. aprila, Šentvid/ Brezovica in Mala Lašna, v soboto, 7. maja, starši birmancev, v soboto, 14. maja, Rafolče in Vrhovlje/Obrše in pod cesto Trnovče. Povabljeni vsi župljani. Spored za čiščenje župnijske cerkve v Krašnji je objavljen na spletu. V naprej hvala za dobro delo.

ZAKRAMENT SVETE BIRME

Sveta birma pomeni potrditev, saj je pri njej kristjan potrjen v veri in milosti, ki jo je prejel že ob krstu. Pred birmo mora birmanec poglobiti vero in svoje znanje o verskem nauku. Poleg milosti pa prejme tudi darove svetega Duha: dar modrosti, dar umnosti, dar svéta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu Božjega. Darovi nam pomagajo, da lahko v tudi odraslosti živimo po Jezusovem nauku. Navadno se zakrament svete birme podeli proti koncu osnovne šole, ko človek vstopa v zrelo dobo, skozi njo pa ga vodi boter, ki postane njegov duhovni vodja.  Po Jezusovem krstu se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3, 22.)

DEVETDNEVNICA K SVETEMU DUHU V PRIPRAVI NA SVETO BIRMO od 29. 4. do 7. 5. 2022

Apostoli so se zbrali vsi skupaj in molili devet dni pred prihodom Svetega Duha: »Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.« (Apd 1, 14)

Devetdnevnica bo potekala od petka, 29.aprila, do sobote, 7. maja,v župnijski cerkvi na Brdu in v Krašnji. Pri sv. maši vsak dan posebej prosimo za enega izmed darov Svetega Duha, ki jih bodo na dan sv. birme vsi birmanci prejeli. Birmanci sodelujejo z branjem berila in psalma ter prošnjami za vse potrebe.

Geslo naše devetdnevnice so besede bl. Anotna M. Slomška "Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti". Birmanci v času devetdnevnice zbirajo plamenčke, ki simbolizirajo Sv. Duha, katerega milosti in darov bodo deležni na dan birme. Priporočamo jih v molitev. Na začetku devetdnevnice boste župljani lahko izžrebali ime birmanca in za njega še posebej molili.

OBISK ŠKOFA ANTONA JAMNIKA

V času devetdnevnice nas bo obiskal škof Anton Jamnik (4. 5., na Brdu in 5. 5., v Krašnji). Preveril in nagovoril bo naše birmance. Med sveto mašo bo na voljo za sveto spoved.

SLOVESNOST SVETE BIRME

Slovesnost svete birme bo v nedeljo, 8. 5. 2022. V župniji Brdo bo slovesnost ob 9.00, v župniji Krašnja pa ob 11.00.

SVETI JOŽEF DELAVEC, 1. MAJ

V Katoliški cerkvi 1. maja obhajamo god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev. Navedene teme so v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše aktualne tudi dandanes – tako zaradi svetovne finančno gospodarske krize kot tudi zaradi pastoralnega leta socialne pravičnosti oz. družbenega nauka Cerkve, ki od septembra 2011 do septembra 2012 potekal pod geslom Pravičnost v ljubezni. Zgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja svet (prim. npr. 1 Mz 1,1–2,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen. Delo ni le ena izmed človekovih dejavnosti, ampak je povezano tudi z družbenimi in političnimi vprašanji. Delo mora biti cenjeno in spoštovano, ker človeku omogoča dostojanstven način življenja in zagotavlja materialne pogoje za preživetje.

Lik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji.

VEROUK: Z veroukom bomo nadaljevali v ponedeljek, 25. 4. 2022. Med počitnicami ni verouka. Po počitnicah nadaljujemo z veroukom v torek, 3. 5.2022, po urniku.

ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA

Brdo pri Lukovici 3

SI - 1225 Lukovica tel.: 01  723  67  40      GSM:031 671 094

Uradne ure: ponedeljek: 9-11h  ponedeljek, sreda, petek po maši. 

Na praznik uradnih ur ni!   V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru. 

Poslovni račun župnije Brdo: NLB: SI56 0230 0009 2535 493

Poslovni račun župnije Zlato Polje:  NLB: SI56 0267 7025 9617 174

Poslovni račun župnijske Karitas Brdo:

NLB: SI56 0230 0026 2171 130     

odgovoren: Bernard Rožman, župni

PRIDI SVETI DUH

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje. Molimo!  Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. 

DOMINIK SAVIO (1842-1857) God: 6. maj

Prvi življenjepis današnjega godovnjaka, svetega Dominika Savia, je napisal njegov vzgojitelj – sveti Janez Bosko ali Don Bosko, ustanovitelj salezijancev, ki se posvečajo predvsem vzgoji mladih. Don Bosko je Dominika sprejel v svoj vzgojni dom, imenovan oratorij, jeseni leta 1854. Dvanajstletni Dominik mu je ob sprejemu dejal: »Upam, da se bom vedno obnašal tako, da se vam ne bo treba nikoli pritoževati zaradi mojega vedenja.« Ta izredni deček je bil don Bosku zelo pri srcu in nekoč mu je dejal, da bi ga rad s čim obdaril, izbiro daru pa je prepustil njemu. Dominik Savio mu je dejal: »Darilo, ki si ga želim, je, da napravite iz mene svetnika. Ves bi se rad daroval Gospodu, saj že moje ime Dominik govori, da sem Gospodov. Rad bi bil njegov za večno, čutim potrebo, da postanem svetnik. Če ne postanem svetnik, je vse skupaj nič. Bog hoče, da bi bil svet in zato moram postati svetnik!« Za dosego tega cilja si je prizadeval vse svoje življenje, ki je trajalo manj kot petnajst let.

Ta božji ljubljenec se je rodil 2. aprila 1842 v kraju Riva di Chieri v jugozahodnem delu italijanske pokrajine Piemont in bil še isti dan krščen. 8. aprila 1849, na veliko noč, je prejel prvo sveto obhajilo. Znal je že pisati in ta dan je v svoj dnevnik zapisal sklepe za svoje življenje: »Pogosto bom šel k spovedi in pristopil bom k svetemu obhajilu, kolikokrat mi bo spovednik dovolil (takrat še ni bilo v navadi vsakdanje sveto obhajilo). Posvečevati hočem Gospodove dneve. Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Rajši umrjem, kot da bi storil en sam greh.« V šoli je bil vedno prvi, čeprav se za prvenstvo nikoli ni potegoval. Zvesto je služil Bogu, ki mu je podaril tako lepe talente.Don Bosko v svojem življenjepisu Dominika Savia pripoveduje, kako sta se prvič srečala. Leta 1854 je prišel k njemu župnik iz mesteca Mondonico in mu pripovedoval o svojem učencu Dominiku Saviu. »Tukaj v vaši hiši imate morda prav take dečke,« mu je dejal, »toda težko bi našli katerega, ki bi ga prekašal po bistrosti in po krepostih. Poskusite in videli boste, da je to nov sveti Alojzij!« Kmalu zatem je Dominik prišel k don Bosku v spremstvu svojega očeta. »Poklical sem ga na stran,« se spominja don Bosko, »in pričela sva se pogovarjati o njegovem dosedanjem šolanju in življenju. Med nama se je takoj spletla iskrena zaupnost. Zaznal sem, da je duša tega dečka polna Gospodovega duha in nemalo sem osupnil spričo del, ki jih je božja milost uresničila v njem že v tako nežnih letih.« V don Boskovi šoli je ostal dve leti in pol. Svetniški vzgojitelj je strmel, ko je videl, kako čudovito napreduje Dominik v božji modrosti in milosti. Posebno rad je častil Marijino brezmadežno Srce in 8. junija 1856 je ustanovil posebno Družbo Brezmadežne, za katero je sestavil pravila, ki razodevajo neverjetno duhovno zrelost komaj štirinajstletnega dečka. 9. marca 1857 zvečer je nenadno tako oslabel, da so mu podelili zakramente za umirajoče. Kdor ga je slišal govoriti ali je pogledal v njegov vedri obraz, bi si mislil, da je legel samo zato, da se malo odpočije. Nihče razen njega samega ni mogel verjeti, da se mu res bliža smrt. Ob njem je bil don Bosko pa oče in mati. Mati je jokala, oče je na njegovo prošnjo molil molitve za umirajoče. Z besedami: »Zbogom, dragi očka, kako lepo je, kar gledam!« in s srečnim smehljajem na obrazu je brez najmanjšega trepeta izdihnil – poroča don Bosko, ki se mu je ob smrti Dominika Savia trgalo srce. »Moja ljubezen do njega je bila ljubezen očeta do sina, vrednega najglobljega in najnežnejšega čustva.« Dominika Savia je za blaženega razglasil papež Pij XII. leta 1950, štiri leta kasneje pa za svetnika. Leta 1956 ga je postavil za zavetnika mladih cerkvenih pevcev in ministrantov.

Ta dan bomo imeli praznovanje vseh ministrantov z vseh župnij na Brdu po sveti maši v župnišču.