Cvetna nedelja pri svetem Tomažu v Krašnji

Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred Veliko nočjo, ko se  blagoslavlja v šope, ali butare povezano pomladansko zelenje, oljčne ali, palmove veje. V zadnjih letih  tudi butare velikanke predvsem na Brdu in Šentvidu, kjer jih postavijo prizadevni člani turističnih društev. Običaj cvetne nedelje je povezan z časom, ko  so ljudje lomili oljčne in palmove veje, ter jih postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom, ko je ta na oslu prijahal v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem. Obenem je  uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri maši bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju-pasijon. Blagoslovljeno zelenje ponekod uporabljajo pri odganjanju slabega vremena predvsem toče, saj takrat zažgejo blagoslovljene butarice in oljčne veje  in  dajo na njive, vrtove, ali travnike. Poleg varovanja pred strelo in drugimi ujmami, naj bi blagoslovljeno zelenje pospeševalo  tudi rast  in plodnost. Tako so številni verniki prinesli  k blagoslovu doma narejene butarice, ki so zahtevale obilo potrpežljivega dela in obenem pomoč cele družine in so tudi tako polepšale praznike. Tokrat je zelenje blagoslovil Bernard Rožman in to pri kapelici v središču Krašnje  in nato smo v  sprevodu krenili proti cerkvi svetega Tomaža, kjer smo pri sveti maši poleg beril  prisluhnili še pasijonu odlomku iz Evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob – prim. Mt 26,14–75; 27,1–66; Mr 14,10–15,47; Lk 22,1–23,56. Z Cvetno (oljčno) nedeljo, ali nedeljo Gospodovega trpljenja  se tako začne neposredna priprava na veliko noč kajti z Cvetno nedeljo vstopamo v Veliki teden.  Na koncu svete maše je običaj , da udarjajo z butarcami po klopeh , pravijo da izganjajo hudega duha in, če že njega niso izgnali so dodobra prestrašili župnika Bernarda, ki je ugotovil, da še veliko običajev ne pozna .