Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXII št. 12

                                                                                                                                                                VINOTOK 

Za mesece imamo lepa domača imena. Zdaj nas razveseljuje vinotok. V potokih teče sladka pijača, če je grozdnim jagodam naklonjena dobra letina. Lahko smo ponosni, da imamo prav mi najstarejšo trto na svetu, na mariborskem Lentu se ji lahko priklonimo. Trsek je občudoval naš blagi Slomšek, ampak tudi sam Odrešenik sveta tako zelo, da je kot vinski napoj njegov sad posvetil vase in za vse čase. Toda ‘po pameti ga pijmo, da glave ne zgubimo’, je rečeno v veseli zdravici. Celo najboljša pijača lahko postane strup. Pesnik Pavel Golia pravi, da so vina kot »sirúpi, kot sami sladki strupi«; imajo uničevalno moč, ko po »grlu nam tekó v gostilni pri Gorjupi v Ljubljani za vodó«. Opomin, za katerega bi nam v šoli ukazali, da ga morata podpisati oče in mati. Ampak vinotok je tudi mesec rožnega venca, te mile vrvice, po kateri nas Mati božja priteguje k Bogu. Škripec, bi rekli po domače, da nas z vztrajno močjo vleče navzgor in še više prav do samih nebes in neba. Toda ali »slovenski krov« še moli to molitev vsak večer? Za blagoslov. Kot jutranjo družinsko molitev jo je opustil že zdavnaj. Ko pa začneš popuščati, začneš slabeti. To pravi Tomaž Kempčan, čigar ‘Kempenzarja bukve’ smo mi dobili že pred dvesto leti! Vsaj preteklost spoštujmo, če nad sedanjostjo vihamo nos. Koristilo nam bo za prihodnost.   Berta Golob             

VSI SVETI - 1. november

Na 1.november Cerkev že nad 1200 let obhaja praznik Vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III., okoli leta 740, pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Gregor IV. pa je leta 827 ukazal, naj se 1. novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Kot razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, navajajo predvsem dvoje. Prvi razlog je: število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog pa je ta: na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo. Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so 'utonili' v množici svetih. Vsak dan v letu imamo na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev kot take uradno razglasila, danes pa se spominjamo: tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, med štirimi stenami doma; tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, za prodajalno mizo, na polju; tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela, pa so bili pripravljeni na srečanje z njim; tistih nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preskušnjah dozoreli za nebesa; tistih živčnih ljudi, ljudi nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so si iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, prizadevali, da bi popravili svoj značaj; tistih preprostih kmečkih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so tako o njegovi dobroti vedele več kot učeni profesorji ... Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni 'dan mrtvih', kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Človeške oči ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo veselja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki počivajo na pokopališčih in drugod v naročju zemlje, so bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih. Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, "radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti".

ODPUSTKI

»Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.

Pogoji za prejem popolnega odpustka

1) Nenavezanost na noben greh, tudi na malega ne (če nimamo nobenega greha, tudi najmanjšega ne in si ga tudi v bodoče ne želimo);

2) prejem zakramenta pokore; to je lahko več dni prej ali pozneje; kdor redno hodi k mesečni spovedi, lahko vsak dan prejme vse možne odpustke, če izpolni potrebne pogoje in živi v posvečujoči Božji milosti;

3) vreden prejem svetega obhajila;

4) molitev po namenu svetega očeta; zadostujejo vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu (lahko tudi kakšna druga molitev);

Sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta se priporočata na dan odpustka. Oboje je potrebno za vsak popolni odpustek. Ena spoved pa velja za več popolnih odpustkov, a seveda moramo biti brez vsakega, tudi najmanjšega greha.

Popolni odpustek za rajne

a) Na vernih duš dan (lahko že na praznik vseh svetih), kjer v cerkvi poleg rednih pogojev zmolimo očenaš in vero;

b) ob molitvi za rajne na pokopališču, od 1. do 8. novembra (ne pozabimo na splošne pogoje!); če ob drugih časih molimo na pokopališču za rajne, dobimo za rajne delni odpustek;

c) vselej lahko vse odpustke, delne in popolne, naklonimo rajnim po načinu priprošnje.

Dejavnosti v župnijah

MOLITEV ROŽNEGA VENCA

Mesec oktober je posvečen Mariji in molitvi rožnega venca. Tako smo še posebej spodbujeni k tej molitvi, ki jo bomo ves mesec, pol ure pred sv. mašami (ob 18.30), molili in s tem sklepali verigo.  V cerkvi se lahko vpišete v seznam za prvega molivca za posamezen dan. Veriga: spletali jo bomo s trakovi, ki jih boste dobili v cerkvi. Nanje bomo zapisovali namene, želje, misli, prošnje, ki jih bomo molili v cerkvi in doma po družinah.

SLOVO OD GOSPODA ŽUPNIKA ANTONA POTOKARJA

V nedeljo, 16. 10. 2022, ob 10.00, se bomo v župniji Krašnja, z zahvalno sveto mašo, poslovili od dolgoletnega župnika, g. Antona Potokarja. Dobre gospodinje naprošam za pripravo peciva in drugih dobrot. Pri ofru se bo lahko vsak osebno poslovil od župnika. Ofer bo namenjen župniku Antonu. Po slovesnosti bo pred cerkvijo priložnost za druženje ob jedači in pijači.

VEROUK ZA ODRASLE- PRIČEVANJE MISIONARK IZ UKRAJINE

Verouk za odrasle poteka vsako 3. soboto v mesecu, ob 20.00, v župnišču na Brdu. Srečanje je namenjeno vsem odraslim kristjanom, ki želijo poglobiti versko znanje, prisluhniti gostom ter jih veseli druženje in pogovor. Prvo srečanje bo 22.10.2022, ob 20.00, v učilnici. Z nami bodo članice misijonske skupine POTA Ukrajina. V naši župniji so dekleta za Marijine sestre v Ukrajini zbirale finančna sredstva namenjena pomoči potrebnim. V zahvalo bodo z nami delile njihovo izkušnjo v Ukrajini.

Priprava na zakon

Vse pare, ki si želite priprave na zakon, vabimo, da se udeležite Šole za zakon. Srečanja, ki jih bosta vodila zakonca Klara in Blaž Otrin ter g. Jure Ferlež, bodo predvidoma vsak 2. in 4. četrtek v mesecu, od oktobra do aprila, ob 20h, v župnišču v Dobu. Prvo srečanje bo 13. oktobra, ob 20h. Več informacij na 031 424 511 (Klara) in na spletni strani Najina pot.

Spovedni dan v dekaniji Domžale

Spovedni dan v dekaniji Domžale bo potekal v petek, 28. 10. 2022, od 7.00 do 19.00, v župnijski cerkvi v Domžalah. Spovedovali bodo različni duhovniki. To možnost lahko izkoristite za pripravo na praznik vseh svetih. Lepo vabljeni.

  Oznake

BR Brdo

ČE Češnjice

KR Krašnja

ŠE Šentvid

RA Rafolče

ZL Zlato Polje

KO Koseze

PRA Prapreče

ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA

Brdo pri Lukovici 3, SI - 1225 Lukovica tel.: 01  723  67  40     

GSM: 031 671 094, e-mail: zupnija.brdo@rkc.si

Uradne ure: ponedeljek: 9-11h  ponedeljek,  sreda, petek po maši.  Na praznik uradnih ur ni! V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru. 

Za občasne napake ali pomanjkljivosti v oznanilih se opravičujem. Vsako napako lahko sporočite na telefon ali email, ki je naveden zgoraj. Hvala za razumevanje.

odgovoren: Bernard Rožman, župnik