30 let cerkvenega pevskega zbora župnije Krašnja

Nedelja Kristusa kralja, ki je zadnja nedelja v cerkvenem letu je bil v župniji svetega Tomaža v Krašnji tokrat še posebno slovesna saj je mešani cerkveni pevski zbor pri sveti maši obeležil 30 letnico obstoja. Je že res, da se je pelo v cerkvi že prej a je bilo to ljudsko petje še pred tem pa, starejši farani in faranke se dobro spomnijo se je poslušalo petje iz kaset radia, ki ga je prižigal župnik. Tokrat so se razveselili tudi uspeha ministrantov ali mašnih strežnikov, ki so osvojili pokal na tokratnem škofijskem tekmovanju v Ljubljani. Sveto mašo je za vse pokojne pevke in pevce  daroval župnik  Bernard Rožman, ki je v svojem nagovoru dal poudarek na pomembnosti vseh skupin, ki so v cerkvi in aktivno sodelujejo pri utripu in življenju Cerkve. Obenem nas je spomnil, da imamo Božje kraljestvo lepo upodobljeno na cerkvenem stropu in, da smo v tem letu preko Lukovega evangelija spoznavali Božje usmiljenje. Jezus nikoli ni pozabil na človeka zato mi postanimo živi kamni Cerkve. Na današnji praznik  nas spomni tudi  pesem Mogočno se dvigni nam spev iz srca, v pozdrav Rešeniku, vladarju sveta. Kristus kraljuj.... O zgodovini zbora ,aktivnostih in o še čem je zbranim v imenu pevcev in pevk  spregovorila Mojca Avbelj Korošec in dejala sledeče: Spoštovani župljani !  V letu, ki se izteka, župnijski zbor župnije sv. Tomaža iz Krašnji praznuje trideseto obletnico  delovanja. Zdi se nam prav, da to tudi veselo in z vso hvaležnostjo Bogu, praznujemo. Radi bi vas popeljali skozi ta čas, teh trideset let, predstavili naše delo in prizadevanje. Ne želimo biti preveč kronološki, le kratek povzetek, da se spomnimo našega delovanja, vloženega truda, vztrajnosti in tudi lepih spominov . V župniji Krašnja se je seveda prepevalo že tudi pred našo ustanovitvijo. Domači pevci in pevke so se po najboljših močeh in znanju trudili, da so obogatili nedeljska bogoslužja. V letu 1992 pa je Vanja Vida, na pobudo zakoncev Zupan, ki sta se leto prej z družino preselila v našo vas, z vso vnemo začela nagovarjati bodoče pevce, da se pridružijo novo ustanovljenemu zboru. Odziv je bil zelo lep, lepo se je zapolnilo število v vseh štirih glasovih, ki so potrebni za večglasno zborovsko petje in prvi pogoj je bil izpolnjen. Postopno se nam je pridružilo lepo število pevcev, kar dvajset se nas je nabralo. Zakonca Zupan sta se z vsem srcem lotila težkega dela. Da je naš organist Jože lahko vadil doma, je gospod Živko Burja daroval za prenosne orgle. Pogoji niso bili dobri, vendar smo vztrajali naprej. Že ob prvem božiču je gospa Jelica z otroškim zborom pripravila nepozabno božičnico. Kar na njenem domu, v kurilnici, so vadili za nastop za miklavževanje in božičnico, saj je bilo v župnišču mraz. Naslednje leto so imeli vaje v gasilskem domu Krašnja. V dvorani gasilskega doma smo s pomočjo krajanov Krašnje in sodelovanjem Trzincev pripravili predstavo Miklavž prihaja. Za naslednja miklavževanja pa je že domačim možem zrasla brada, angelčkom peruti in parkeljcem rep. Kako lep je spomin, ko je bilo Miklavževo darilo za štiriletnega Marka, ki je danes naš pevovodja, zaradi njegove bolezni , dostavljeno kar na naslov. Adventni čas, Božič in dnevi božičnega časa, tja do svečnice , kar kličejo po druženju, zato smo v domači cerkvi kmalu pripravili tudi božični koncert, na katerem sta svoje dotedanje delo pokazala oba zbora, odrasli in otroški cerkveni pevski zbor. Nastop je bil tudi posnet in nam je v trajen spomin. Zaradi mraza v župnišču je tudi odrasli zbor v začetku delovanja vadil v gasilskem domu, naši pevci so kar v naročju prinesli drva , gospod Janez Rode pa nam je z veseljem zakuril. Nismo pozabili in se mu ob tej priliki zahvaljujemo za njegov doprinos k našemu delovanju. Tudi sicer se nam je dvoranica v gasilskem domu zdela primerna za še kakšno prireditev; materinski dan, že omenjeno miklavževanje in še kaj bi se našlo, zato se ob tej priliki tudi krašenjskim gasilcem lepo zahvaljujemo za gostoljubje in se seveda nadejamo dobrega sodelovanja še naprej. Leta so tekla, pevci so prihajali in odhajali, se odselili ali umrli. Po nekaj letnem trdem delu smo se odločili za sodelovanje na pevskem taboru v Stični. Z veliko truda, požrtvovalnosti in tudi potrpljenja zakoncev Zupan, smo se pripravljali po vsakoletnem programu , ki nam ga je posredoval organizator tabora , da smo naše petje spilili in bili suvereni člani več tisoč glave pevske druščine. Občutek je res dober, ko ob taki množici pevcev iz tisočerih grl zadoni slovenska pesem. Še toliko bolj občuteno in veličastno, ker smo bili generacija ob osamosvojitvi Slovenije. Saj tega nima vsak narod, večglasno petje in svoj jezik. Kar petkrat smo se udeležili pevskega tabora v Stični, dobili priznanje in plaketo za sodelovanje. Tu nam pevci zapojo pesem iz tabora v Stični : Jaz vem za deželo, da si bralka nabere novih moči in sape. Dovolite, da omenimo še nekaj odmevnejših dogodkov, za katere smo pripravili program in ga tudi suvereno izpeljali. Prvi nastop zbora, večglasno in po notah smo izvedli za Binkošti leta 1992. Poleg vseh praznikov , ki so se vrstili skozi cerkveno leto, smo vedno pripravili tudi program ob izrednih dogodkih, ko so nas s svojo prisotnostjo in blagoslovom počastili škofje in tudi gospod nadškof Šuštar in gospod kardinal Rode. Ob blagoslovu vseh obnov v naši župniji, najprej streha na cerkvi in župnišču, pa nova fasada. Ob nastopu službovanja gospoda Antona Potokarja so se obnovitvena dela nadaljevala vse do pred nekaj let. Res se je veliko obnovilo, pa vendar, tako kot doma, nikoli ne zmanjka, dela je še veliko. Ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije leta 2001 smo s Kulturnim društvom Krašnja organizirali občinsko proslavo in zapeli z novoustanovljeno godbo na pihala Občine Lukovica. Ob himni sta godba in zbor mogočno zadonela domovini Sloveniji v čast. Naj omenimo še praznovanje desetletnice našega zbora, leta 2002, ko smo skupaj z otroškim zborom pripravili koncert v obnovljeni dvorani v kulturnem domu Lukovica. Našo praznovanje je popestril ansambel Toneta Rusa. Polna dvorana in bučni aplavzi so nam dali potrditev, da delamo dobro in nam dali nov zagon in voljo, da vztrajamo. Tudi poromali smo radi po naši lepi domovini . V hribe ali na obalo, pa v Brda, pa čez mejo v Števerjan, v Doberdob k našim zamejcem. Kamorkoli smo prišli smo sodelovali pri bogoslužju, si ogledali znamenitosti in se družili z domačini. Radi smo praznovali osebne obletnice, godove , prilika se je vedno našla, da smo se po vajah še malo zadržali in ubrano zapeli domače, ponarodele in ljudske pesmi. Vsako leto smo počastili našo zavetnico sv. Cecilijo,se zbrali in družili ob pogostitvi, ki nam je vedno pripravil gospod župnik Anton Potokar, načrtovali prihodnje slovesnosti in tako lepo zaključili cerkveno leto.

In ponovno pesem tokrat posvečena zavetnici cerkvene glasbe : Zavetnica Cecilija

Naše delovanje je sestavljeno iz nešteto pevskih doživetij. Razpolagamo s talenti in glasovi, ki nam jih je Bog podaril, da pojemo njemu v čast. V tridesetih letih delovanja našega zbora, smo s svojim petjem in delovanjem želeli obogatiti župnijsko duhovno in versko življenje in župnijo še bolje medsebojno utrditi in povezati Spoštovani, prišli smo do zadnjih mejnikov našega delovanja. Leta 2013 je naš dolgoletni organist Jože zbolel. Žena Jelica je še pet let vodila zbor. Ob večjih prazničnih slovesnostih sta na pomoč, ob odsotnosti organista, priskočila Jožetova nečakinja Marija iz Čemšenika in Lojze Pezdirc iz sosednje župnije Brdo. Leta 2018, po praznovanju farnega zavetnika sv. Tomaža, je vodenja zbora prevzela gospa Marija Juteršek, ki je liturgično bogata, saj je dolga leta aktivno sodelovala pri zboru v župniji Brdo in mnogo let pripravljala prvoobhajance in poučevala verouk. Nova zborovodja je prevzela zajetno notno gradivo, da zbor z njeno pomočjo lahko nadaljuje delo. Ker pa na mladih svet stoji, ji je sin Marko, tudi naš pevec, takoj priskočil na pomoč, tako, da zbor lahko nadaljuje z delovanjem. Marko je, ob pomoči kitarista Miha Kralja, tudi poskrbel , da se je prenovil otroški zbor s katerim so lepo obogatili nekatere slovesnosti v župniji. V januarju 2019 uspešno pripravili in odpeli program pri sveti maši, ki jo je iz naše župnijske cerkve preko radijskih valov prenašal Radio Slovenija. Veliko notnega gradiva se je v teh letih nabralo. Ob hudi poškodbi gradiva pred leti, ko je na kor vdrla voda na in v omaro z notnim gradivom, je gospa Jelica porabila ogromno časa, da je vse posušila, prenovila in po potrebi napisala na novo. Vsa leta je skrbela za notno gradivo, nam vsakič posebej pripravila pevske mape s pesmimi, ki smo jih peli pri maši , procesiji ali drugi slovesnosti.

Zelo smo si prizadevali, da bi lahko vsi udeleženci svete maše sodelovali pri petju, pa recimo temu kar ljudsko petje. Da bi bilo z besedilom lažje, smo sprva pripravili kar plakate, tako na roke napisane, kasneje smo dobili platno s projektorjem, ki pa je zahteval redno skrbno vzdrževanje, še posebno leča, ki jo je bilo potrebno prinesti kar iz sosednje Avstrije. A vse se da, če se hoče. Zadnje leto , morda malo več, pa se je tudi tukaj zataknilo, rezervnih delov več ni. Vendar to pogrešamo, zato z nestrpnostjo pričakujemo novo tehnologijo, ki bo ponovno omogočila , da bomo lahko vsi skupaj prepevali Bogu v čast, saj pregovor pravi , kdor poje dvakrat moli Zahvaljujemo se gospe Jelici Zupan za njeno požrtvovalno in srčno delo. Za vse smo ji neizmerno hvaležni in zelo jo spoštujemo. V zadnjem letu in pol nas s svojim igranjem na orgle razveseljuje Miha Zavrl iz Lukovice . Kljub svoji mladosti je zelo sposoben in obetaven mladi glasbenik in prepričani smo, da bo s tem kraljevskim inštrumentom še veliko dosegel na glasbenem področju. Hvala tudi tebi Miha, veselimo in nadejamo se sodelovanja s teboj tudi v prihodnosti. Bog vedno poišče rešitve, sodelovanje pri bogoslužju se tako veselo nadaljuje in na koncu hvala tudi  Marku in Mariji Juteršek , predvsem pa vsem vztrajnim pevcem in pevkam. Naj vam glas se dolgo služi. Hvala tudi vsem vam, ki ste nas vsa leta bodrili in tudi pohvalili. To nam je v spodbudo da vztrajamo in tako prispevamo k poglobljenemu duhovnemu doživljanju vere v naši župniji. Na koncu pa še povabilo, da se nam pridružite mladi pevci in pevke, da bo naš zbor lahko nadaljeval tudi v prihodnosti . Seveda so  zgoraj omenjenim Jelica, Miha , Marko in Marija ob koncu prejeli tudi majhno darilo v znak pozornosti vsi , ki pa so tokrat bili pri sveti maši pa povabilo v župnišče na kozarček dobre kapljice in na sladke in ne vem še kakšne  dobrote, ki so jih pripravili gospodinje.