Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIII št. 4
IMAJO IMENA
Marec nam bo osušil tla in ozračje in ima zato prav sporočilno ime: sušec. Korenine je odklenil svečan, da zdaj bregovi pozvanjajo v belem in pomladnem in ni daleč, ko bo iz trave zatrobilo zlatorumeno in menda celo zdravilno. One drobne marjetke se bodo tudi ozrle k soncu. ‘Sončnico je bilo sram’, pravi indijski mislec Tagore, ‘da ima sorodnico, cvetico brez imena; sonce je vstalo, se nasmehnilo cvetici in reklo: Kako se imaš, draga moja?’ Zgovoren pouk za vsakogar in za vse čase. Ni pa na marčevskem koledarju ne svetnika ne svetnice brez imena. Med njima sta sv. Jožef in Gospodovo/Marijino oznanjenje. Prvi je celo zavetnik naše celine in – upajmo – vseh nas. A zavetnikom se je treba priporočati. Kako nam gre na tem področju? Dogaja se, da mnogi kristjani ne poznajo ne dela ne pomena svojega krstnega duhovnega spremljevalca, nepreklicno razglašenega svetnika in prebivalca nebes. Celo svojega krstnega dneva ne. In koliko imamo v zavesti krstnega botra/botrico? Ta velja za duhovnega sorodnika in je pred Bogom zavezan molitveno, in če je potrebo, tudi gmotno skrbeti za svojega varovanca. Pred Bogom z obljubami ni šale! Pomudimo se ob svojem botru/botrici z molitvijo zanj. In nikoli nikomur ne odrecimo biti krstni ali birmanski boter. Marija ni odrekla biti mati Odrešeniku! Bog ve kakšna bi bila naša usoda brez njenega pogumnega privoljenja; brez Matere bi ostali večne sirote. Berta Golob
Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca. V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji. Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.« Na današnji praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete.
Tiha nedelja
Zadnjo nedeljo pred Cvetno nedeljo praznujemo tiho nedeljo oziroma prva nedeljo trpljenja. Zanjo je značilno, da se en dan prej po sveti maši ali pa pred večernicami zagrnejo vse podobe v vijolične zavese. Cerkev podobe zakriva zato, da bi še bolj poudarila, da je samo trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa moglo rešiti človeštvo krivde in ga odrešiti. Od tihe nedelje do velikega petka je glavna misel bogoslužja prav Kristusovo trpljenje. Ko se na veliki petek slovesno odkriva križ, se odgrnejo tudi druge podobe križev v cerkvi. Preostale podobe pa se odkrijejo šele na veliko soboto med Gloria. Podobe križevega pota ni potrebno zastreti.
Cvetna nedelja
V Katoliški cerkvi 2. aprila 2023 obhajamo 6. nedeljo v postnem času ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji krščanski praznik.
Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem.
In to je naše veselje. Seveda imamo tudi veliko žalosti, a če smo pravi kristjani, imamo tudi upanje in majhno veselje, ki raste in nam daje varnost. Ne smemo obupati, ko vidimo svoje omejitve, grehe in slabosti. Bog je tam, Jezus je na križu, da nas ozdravi. To je Božja ljubezen. Zreti križanega in si reči: »Bog me ljubi.« Res je, da obstajajo te omejitve, slabosti, grehi, a Bog je večji od teh omejitev, teh slabosti, teh grehov. Ne pozabimo, da je Bog večji od naših slabosti, naše nezvestobe, naših grehov. Primimo Gospoda za roko, zrimo v križ in pojdimo naprej. Marija, Mati usmiljenja, naj v naše srce položi gotovost, da smo ljubljeni od Boga. Naj nam je blizu v trenutkih, ko se čutimo same, kadar smo v skušnjavi, da bi se vdali v življenjske težave. Prenese naj nam čustva svojega Sina Jezusa, da bi naša postna hoja postala izkušnja odpuščanja, sprejetosti in ljubezni.
Gospodovo oznanjeje - God: 25. marec
Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik. Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega.
TEDEN DRUŽINE 2023: MIR SE ZAČNE V DRUŽINI
V mesecu marcu praznujemo dva velika in lepa praznika: god sv. Jožefa in praznik Oznanjenja. Na ta dva dneva praznujemo tudi očetovski in materinski dan. Lahko bi rekli, da je mesec marec, mesec družine. Od 18. do 25. marca bo potekal teden družine pod geslom »Mir se začne v družini«. Veliko lepih spodbud lahko dobite na spletnih straneh, na primer: https://katoliska-cerkev.si/, https://portal.pridi.com.
VABILO:
Občinski odbor NSi in Ženska zveza NSi vabita na počastitev pomladnih marčevskih praznikov, v poklon materam, ženam, dekletom in družini kot temelju zdrave družbe v nedeljo, 26. marca 2023, ob 18. uri, v Kulturni dom A. M. Slomška v Šentvidu. Gost večera bo Gregor Čušin, s svojim avtorskim delom Nepopolne rime. Večer bo glasbeno obarval tudi MePz Šentviški zvon s hvalnico najvišjim vrednotam slovenske tradicije in naše istovetnosti. Toplo vabljeni.
4. postna nedelja-laetare
Četrta postna nedelja se imenuje tudi nedelja Laetare, kar pomeni razveselite se, kajti božje odrešenje se približuje. Papež Frančišek je na nedeljo Laetare pred šestimi leti, 11. marca 2018, med drugim dejal: Na današnjo četrto postno nedeljo, ki se imenuje tudi nedelja »laetare«, kar pomeni »razveseli se«, nas vstopni spev v evharistično bogoslužje vabi k veselju: »Razveseli se, Jeruzalem. Vriskajte in radujte se vsi, ki ste bili žalostni.« Kaj je razlog tega veselja? Razlog je velika ljubezen Boga do človeštva, kakor nam nakazuje današnji evangelij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). Besede, ki jih Jezus izgovori med pogovorom z Nikodemom, povzamejo temo, ki je v središču krščanskega oznanila. Tudi ko se zdi, da je situacija brezupna, Bog posreduje in ponudi človeku rešitev in veselje. Bog se namreč ne drži ob strani, ampak vstopi v zgodovino človeštva, vplete se v naše življenje, da bi ga poživil s svojo milostjo in ga rešil. Poklicani smo prisluhniti temu oznanilu ter zavrniti skušnjavo, da bi se čutili prepričani sami vase, da bi Boga zmanjšali, terjali absolutno svobodo od Njega in njegove Besede. Ko zberemo pogum in se prepoznamo takšne, kakršni smo, se zavemo, da smo kot osebe poklicani soočiti se s svojo šibkostjo in svojimi omejitvami. Lahko se zgodi, da nas zajamejo tesnoba, zaskrbljenost za jutri, strah pred boleznijo in smrtjo. To pojasni, zakaj se mnoge osebe, ki iščejo izhod, podajo na nevarne bližnjice, kot so na primer droge, vraževernosti ali čarovniški rituali. Prav je, da poznamo svoje omejitve, svoje slabosti. Moramo jih poznati, a nikakor zaradi njih obupati, temveč jih darovati Gospodu. On nam pomaga na poti ozdravitve. Vodi nas za roko, nikoli nas ne pusti samih. Bog je z mano in zato se veselim. Razveselimo se danes. Imamo resnično in veliko upanje v Boga Očeta, bogatega v usmiljenju, ki nam je dal svojega Sina, da bi nas rešil.
Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965). Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti. Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju. Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.
Simbolika cvetne nedelje
Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja in zgodovine odrešenja. Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru. Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem. Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu. Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.
SVETE MAŠE IN MAŠNI NAMENI: 12. 03. do 02. 04. 2023
Po 13.3. +Jure Pavlič obletna ob 18 uri v cerkvi Patricija mučenka
Sr 15.3 + Marija Zver ob 18 uri Matilda kraljica
Pe 17 3. +Jožefa Lavrič Krašnja ob 18 uri v cerkvi Patrik škof
So 18.3 + v čast svetemu Jožefu ob 8. uri liturgično praznovanje godu svetega Jožefa
+ priprošnja svetmu Jožefu za mlade družine ob 10 uri na Viru romanje na Vir
Ne 19.3. 4. postna nedelja leatare (nedelja veselja) TEDEN DRUŽINE sveti Jožef nabirka za dober namen
+ Jože obletna Peter in Pavla Prosenc
Po 20.3. + Antonija Levičnik ob 18 uri Klavdija mučenka
Sr 22.3 + Vera Beguš ob 18 iuri Lea Spokornica
Pe 24.3 + Peregrina Burja obletna ob 18. uri Katarina Švedska redovnica
So 25.3 +Martin in Marija Cerar in Anton Antonin ob 8 uri Gospodovo oznanjenje materinski dan
Ne 26.3 5. postna nedelja Evgenija mučenka
+ Ivan Čebulj ob 8.30. uri
Po 27.3 + po namenu darovalca ob 18 uri Peregrin duhovnik
Sr 29.3 +Maks Cerar obletna ob 18. uri Jona mučenec dpovedovanje v Krašnji
Pe 31.3 + Bojan Urankar obletna ob 18 uri Kornelija mučenka
So 1.4 +Antonija Levičnik ob 8. uri Irena in Agapa mučenki
Ne 2.4 6. postna nedelja cvetna nedelja Frančišek Paolski puščavnik Redovni ustanovitelj
+ Frančišek in Marija Novak ob 8.30. uri
Obvestila
Oblati bodo na voljo po 5. postne nedelji na stardardnih mestih
17. marca križev pot v cerkvi in po sveti maši sestanek staršev prvoobhajancev
Postno predavanje o Evharistiji bo v dvorani A M Slomška v Šentvidu v soboto 1 . aprila ob 19. uri
6.4 predstavitev prvoobhajancev
tridnevnica v Krašnji bo od 4. do 6. maja
Slovesnost prvega svetega obhajila bo v Krašnji v nedeljo 7. maja
obisk bolnikov v sredo 5. aprila v dopoldanskem času
Spovedovanje v Krašnji v sredo 29. 3 od 17.30 do konca svete maše v Domžalah bo spovedni dan v petek 31. marca os 7 do 19 ure
veroučenci in ostali otroci otroci naj namesto verouka skupaj z starši v velikem tednu obiščejo obrede velikega tedna
Verouk se bo po ustaljenem urniku nadaljeval z ponedeljkom 17. aprila
Nabirka za Dober namen je namenjena družini z invalidnim otrokom Toplo priporočam darovati dar po svojih zmožnostih