Pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora župnije Krašnja so praznovanje tridesete obletnice delovanja zbora, skupaj s člani ŽPS, zaključili v soboto 11. februarja z romanjem na vzhod naše države. Na svoji poti so se najprej ustavili pred reko Muro, v Prlekiji, in obiskali Veržej. Že na avtobusu smo med potjo slišali veliko zanimivosti o pomembnosti kraja v zgodovini, o današnjem utripu kraja in o vlogi salezijancev skozi čas in njihovem današnjem delu. V Veržeju namreč deluje Don Boskov center Zavod Marianum, pod okrilje katerega spadajo Marijanišče, penzion Mavrica in center DUO. V centru nas je sprejela Urša Ambrož in priznati moramo, da tako izčrpnega in zanimivega vodenja že dolgo nismo bili deležni. Poleg ogleda stalne razstave o rokodelstvu in obrti ter izdelkov v trgovini, smo doživeli pravo lončarsko šolo z nazornim prikazom izdelovanja lončene posode, tako značilne za kraje ob Muri. In izvedeli tudi, da ima glina in delo z njo tudi terapevtski učinek. V trgovini smo se kar zadržali in vsi, od najmlajšega do najstarejšega, z veseljem ogledovali najrazličnejše lončarske in tudi druge izdelke domače obrti. Med njimi je bilo veliko zanimivih in uporabnih artiklov in marsikdo si je kupil spominek ali pa nekaj za vsakdanjo uporabo. Ob koncu obiska se je prilegla degustacija, tokrat ne prleškega ampak rokovnjaškega piva, ki smo ga ponudili tudi prijazni gostiteljici Urši in nekaj sladkih dobrot iz naših popotnih torb. Potem smo se podali na pot preko Mure in se usmerili proti Odrancem, kjer stoji mogočna cerkev Svete trojice. O njeni, sicer kratki a bogati in zanimivi, zgodovini in vseh pripetljajih ob gradnji nam je spregovoril tamkajšnji župnik Alojzij Kozar ml., ki nam je tudi podrobno razložil pomen osmih stebrov in slik med njimi. Tu smo imeli tudi Sveto mašo, ki jo je, ob somaševanju Gregorja Luštreka, daroval Bernard Rožman in pri kateri smo še posebej molili za vse žrtve potresa v Turčiji in Siriji. Po maši smo si vzeli še čas za ogled cerkve in si lahko za spomin kupili »odranski penez« . Preko prekmurskih ravnic nas je pot potem vodila proti Lendavi do znamenitega stolpa »Vinariuma«. Kdor je želel se je lahko, na razgledni 53,5 metrov visok stolp, povzpel po 240 stopnicah ali pa z dvigalom. Na vrhu stolpa smo lahko uživali ob pogledu na vse strani, na čudovito pokrajino Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na avtobusu smo, po poti do našega naslednjega cilja, izvedeli še nekaj zanimivosti o dveh uspešnih podjetjih. Podjetje Ocean Orchids je znano po vzgoji orhidej, drugo podjetje Paradajz d.o.o. pa poznamo po gojenju paradižnika Lušt. Obe podjetji dobro izkoriščata naravne danosti na tem področju saj za ogrevanje rastlinjakov uporabljata geotermalno vodo in imata pa tudi velike zbiralnike deževnice. Že od daleč nas je pozdravil čudovit pogled na prekrasno, tako imenovano »Belo golobico«, najbolj poznano Plečnikovo cerkev v Bogojini. Tako kot zunanjost nas je prevzela tudi notranjost cerkve. Prisluhnili smo kratkemu opisu najpomembnejših znamenitosti cerkve, potem smo še zapeli nekaj pesmi, da smo preizkusili njeno akustičnost.
Seveda pa se po takem dnevu prileže tudi kaj dobrega za pod zob in marsikdo ve, da se v Prekmurju nikoli ni slabo jedlo in pilo. In tudi tokrat se svoji tradiciji niso izneverili. Dobro smo se podprli in za konec še veselo zapeli in se zadovoljni in polni novih vtisov odpravili proti domu.
Pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora župnije Krašnja so praznovanje tridesete obletnice delovanja zbora, skupaj s člani ŽPS, zaključili v soboto 11. februarja z romanjem na vzhod naše države. Na svoji poti so se najprej ustavili pred reko Muro, v Prlekiji, in obiskali Veržej. Že na avtobusu smo med potjo slišali veliko zanimivosti o pomembnosti kraja v zgodovini, o današnjem utripu kraja in o vlogi salezijancev skozi čas in njihovem današnjem delu. V Veržeju namreč deluje Don Boskov center Zavod Marianum, pod okrilje katerega spadajo Marijanišče, penzion Mavrica in center DUO. V centru nas je sprejela Urša Ambrož in priznati moramo, da tako izčrpnega in zanimivega vodenja že dolgo nismo bili deležni. Poleg ogleda stalne razstave o rokodelstvu in obrti ter izdelkov v trgovini, smo doživeli pravo lončarsko šolo z nazornim prikazom izdelovanja lončene posode, tako značilne za kraje ob Muri. In izvedeli tudi, da ima glina in delo z njo tudi terapevtski učinek. V trgovini smo se kar zadržali in vsi, od najmlajšega do najstarejšega, z veseljem ogledovali najrazličnejše lončarske in tudi druge izdelke domače obrti. Med njimi je bilo veliko zanimivih in uporabnih artiklov in marsikdo si je kupil spominek ali pa nekaj za vsakdanjo uporabo. Ob koncu obiska se je prilegla degustacija, tokrat ne prleškega ampak rokovnjaškega piva, ki smo ga ponudili tudi prijazni gostiteljici Urši in nekaj sladkih dobrot iz naših popotnih torb. Potem smo se podali na pot preko Mure in se usmerili proti Odrancem, kjer stoji mogočna cerkev Svete trojice. O njeni, sicer kratki a bogati in zanimivi, zgodovini in vseh pripetljajih ob gradnji nam je spregovoril tamkajšnji župnik Alojzij Kozar ml., ki nam je tudi podrobno razložil pomen osmih stebrov in slik med njimi. Tu smo imeli tudi Sveto mašo, ki jo je, ob somaševanju Gregorja Luštreka, daroval Bernard Rožman in pri kateri smo še posebej molili za vse žrtve potresa v Turčiji in Siriji. Po maši smo si vzeli še čas za ogled cerkve in si lahko za spomin kupili »odranski penez« . Preko prekmurskih ravnic nas je pot potem vodila proti Lendavi do znamenitega stolpa »Vinariuma«. Kdor je želel se je lahko, na razgledni 53,5 metrov visok stolp, povzpel po 240 stopnicah ali pa z dvigalom. Na vrhu stolpa smo lahko uživali ob pogledu na vse strani, na čudovito pokrajino Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na avtobusu smo, po poti do našega naslednjega cilja, izvedeli še nekaj zanimivosti o dveh uspešnih podjetjih. Podjetje Ocean Orchids je znano po vzgoji orhidej, drugo podjetje Paradajz d.o.o. pa poznamo po gojenju paradižnika Lušt. Obe podjetji dobro izkoriščata naravne danosti na tem področju saj za ogrevanje rastlinjakov uporabljata geotermalno vodo in imata pa tudi velike zbiralnike deževnice. Že od daleč nas je pozdravil čudovit pogled na prekrasno, tako imenovano »Belo golobico«, najbolj poznano Plečnikovo cerkev v Bogojini. Tako kot zunanjost nas je prevzela tudi notranjost cerkve. Prisluhnili smo kratkemu opisu najpomembnejših znamenitosti cerkve, potem smo še zapeli nekaj pesmi, da smo preizkusili njeno akustičnost.
