Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIII št. 5

VSTAL JE

»Pirhi, pomaranča, potica in gnjat; in eden je pisal: gnad.« Tako se spominja šolskih nalog svojih dijakov pisatelj Ivan Pregelj, nekoč profesor tudi na gimnaziji v Kranju. Spomine nadaljuje z vzdihom, da nihče ni zapisal tega, da je Bog na križu umrl, da bi nas … Najbrž pa dandanes naši učenci in dijaki ne pišejo prav množično šolskih nalog z velikonočno tematiko. Toda spomin na Kristusovo vstajenje ostaja praznik. Aleluja, kako mogočen glas veselja! Velika noč je v resnici velika noč, prelita v jutro odrešenosti in snidenja z Vsevečnim za vso večnost. Lahko si izposodimo pesnikov verz: To bo enkrat kar en dan … Nihče ni izvzet iz te drame in vsak se mora potruditi, da se mu ne bi uresničila kot tragedija. Ni li leka zoper to na sveti – si lahko prilagodimo vprašanje iz pesnitve o čaši nesmrtnosti. »Mora biti, večno čem živeti!« Toda odgovor v Aškerčevi pesnitvi pravi: Čaša tvoja je življenje tvoje, zlivaj vanjo vsak dan dela dobra za rojake svoje in za domovino … To pa ni ravno najlažja naloga in zgolj s pirhi si ne moremo pomagati. Krščanstvo nas usmerja k izviru in naravnost pred Križanega in Vstalega. »Koga iščeta, ne ga tukaj …, vstal je in živi.« Njegov grob je postal zibelka našega prihodnjega snidenja z Njim. Kakšna radost, kakšna aleluja! Bolj resnična resničnost kot so pirhi, pomaranča, potica in gnjat. Aleluja  

Berta Golob

PRAZNOVANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV

 

VELIKI TEDEN

 

 

Cvetna nedelja

 

S cvetno nedeljo začenjamo veliki teden Jezusovega trpljenja in vstajenja. Najprej bomo podoživeli Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko ga bomo tudi mi pozdravili z butarami in zelenjem. Blagoslov zelenja bo pri svetih mašah, in sicer v soboto v Šentvidu ob 18.00 ter v nedeljo po naslednjem razporedu:

 

BRDO: ob 7.00 blagoslov v cerkvi, ob 9.00 blagoslov pri kapelici v gozdičku s procesijo v cerkev. Med sv. mašo bo na voljo spovednik p. Milan Bizant.

KRAŠNJA: ob 8.30 blagoslov pri kapelici, nato procesija v cerkev.

ČEŠNJIČE: ob 10.00 blagoslov pri kapelici, nato procesija v cerkev.

ZLATO POLJE: ob 10.30 blagoslov pred križem na pokopališču, nato procesija v cerkev.

Pri sv. mašah bomo zbrano poslušali poročilo o Jezusovem zveličavnem trpljenju.

Ob 15.00 bo v Šentvidu križev pot in spovedovanje.

Oblate dobite na običajnih mestih na podružnicah ali v župnišču na Brdu.

Veliki četrtek

 

Slavimo Jezusovo postavitev svete maše, duhovniške službe in zapovedi ljubezni. Zjutraj ob 9.00 bo v ljubljanski stolnici slovesna krizmena sv. maša, pri kateri  bo nadškof blagoslovil vsa tri olja: bolniško, krstno in sveto krizmo.

Zvečer bodo sv. maše v župnijah. Med večerno sveto mašo bo predstavitev prvoobhajancev. Vabim vas, da molite zanje v času priprave na prvo sveto obhajilo.

Takoj po sv. mašah, kot so v oznanilih, se bo razgrnil oltar, nato bomo še nekaj časa povezani z Jezusom v molitvi na Oljski gori. Med molitvijo bo priložnost za sv. spoved.

Veliki petek

 

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Za nas strogi post. Obredi velikega petka izražajo našo vdanost Jezusovi ljubezni. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše, pač pa le branje Božje besede (Jezusovega trpljenja), slovesne prošnje za vse potrebe, češčenje svetega križa in obhajilo.  

Popoldne ob 15.00, ko je Jezus po treh urah umiranja na križu umrl za vse nas, se zaustavimo v svojem delu in bodimo sočutni z Jezusom v njegovem smrtnem boju. V krogu družine radi zmolimo desetko »ki je za nas križan bil« in se v mislih pomudimo ob 12. postaji križevega pota »Jezus umrje na križu«. Lahko se udeležite križevega pota, ki bo ob 15.00, v župnijski cerkvi na Brdu. Po končanih obredih, na Brdu, bodo mladi ob Jezusu v božjem grobu vodili molitveno uro, h kateri smo vsi vabljeni. Med molitveno uro bo priložnost za sv. spoved.

Velika sobota

 

Jezusovo telo je položeno v grob, kristjani tiho žalujemo in polni upanja pričakujemo Jezusovo vstajenje. Zjutraj, ob 6.00, bo pred cerkvijo na Brdu in v Krašnji blagoslov ognja, ki naznanja Jezusovo vstajenje. Kjer nimate več tradicionalnih peči na drva, z blagoslovljenim ognjem prižgite svečko, ki naj naznanja Jezusovo velikonočno vstajenje.

Čez dan bodo blagoslovi velikonočnih jedi po naslednjem redu:

Župnija Zlato Polje: ob 11.00 in 11.30

Župnija Brdo: ob 12.00 - Dupeljne, 14.00 - Brdo, 14.30 - Rafolče, 15.00 - Šentvid, 15.30 - Koseze, 16.00 - Preserje, 16.30 - Gradišče, 17.00 - Prapreče, 17.30 - Brdo.

Čez dan bo češčenje Jezusa v Božjem grobu v župnijski cerkvi na Brdu.

Župnija Krašnja: ob 9.00 v župnijski cerkvi, 9.30 Krajno Brdo; 10.00 - Vrh pri Žubejevih, 10.30 Koreno- Rjavčevi, 11.00 Trnjava-Balantinčevi, 11.30 Kompolje-Štrukljevi, 12.00 Spodnje Loke-Mikovi, 16.00 župnijska cerkev.

Spored češčenja Najsvetejšega na veliko soboto: Od 7h-8h Trnjava, Krašnja 1-50; 8h-9h Kompolje, Spodnje Loke; od 9h do 14.00 ni češčenja, 14h-15h Koreno, Kr. Brdo, Vrh, 15h-16h Krašnja 51-100; 16h-17h Žirovše, Planjava

Župnija Češnjice: 7.30 blagoslov ognja in vode, blagoslov jedi in češčenje Najsvetejšega: ob 8.00 in 10.00 blagoslov jedi. V vmesnem času češčenje najsvetejšega.

Blagoslov jedil na Pšajnovici ob 11.00.

K blagoslovu jedi vabljeni vsi vaščani.

 

Simboli svetega tridnevja

 

Bogoslužno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in velika noč. Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja. Krizmena maša, ki jo škofje obhajajo na veliki četrtek dopoldne, še ne sodi v velikonočno tridnevje Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto. Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Olje

Olje je bilo človeku že od nekdaj dragocena snov. Uporablja se v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi mnogovrstne simbolike so olje uporabljali že v starozaveznem bogoslužju (prim. 2 Mz 27,20). Poleg tega je že v antičnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali oljčno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno moč. Besedi Kristus, ki izhaja iz grščine, in Mesija, ki izhaja iz hebrejščine, imata isti pomen in pomenita maziljeni. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni, škof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem, s čimer snov postane vidno znamenje nevidne milosti za osebe in stvari, ki so z njo maziljene.

 

UMIVANJE NOG

Pri obredu umivanja nog škof ali duhovnik vzame posodo z vodoter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem. Pri Judih je bilo umivanje nog znamenje gostoljubnosti in dobrodošlice gostu. Noge so gostom navadno umivali sužnji. Jezus je učence s tem dejanjem učil služenja in ponižnosti, zato so tudi škofje in duhovniki poklicani, da škofiji, župniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, služijo v bratski ljubezni. Umivanje nog ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bližnjega v nesebičnem služenju.

 

OGENJ

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3). Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.

 

VODA

Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje.

V številnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda, ki telesu omogoča preživetje, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo, svobodo, ljubezen, resnico.[9] Vode, ki poplavijo in povzročajo razdejanja, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju.Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni, jih ob tej priložnosti krsti. Izhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. Vodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prinašali verniki, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni, izraža tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«.

 

Aleluja

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.

SVETE MAŠE IN MAŠNI NAMENI: 2. 4. do 16. 4. 2023
nedelja 02. 04.	6.  postna nedelja CVETNA nedelja Križev pot ob 15.00: ŠENTVID Vodijo KARITAS, MOLITVENA SKUPINA, PRITRKOVALCI	BR - 7.00	+ za župljane Brda, Zlatega Polja, Češnjic, Krašnje
		KR – 8.30	+ Frančišek in Marija Novak
		BR - 9.00	+ Franc Zore, 30. dan
		ČE – 10.00	+ Mihael in Mihaela Barlič
		ZP - 10.30	+ Bohačevi in Koroščevi
ponedeljek 03. 04.	Sikst I., papež in mučenec	KR – 18.00	+ Jerman Amalija, obl. in Viktor
		BR - 19.00	+ Anton in Jožefa Pezdirc
torek 04. 04.	Izidor, škof	GR - 18.00	+ Franc Pavkovič, 7.dan
sreda 05. 04.	Vincencij Ferer, duhovnik dopoldne obhajanje bolnikov in starejših	KR – 18.00	+ Brane Kuduz
		BR - 19.00	+ za zdravje
četrtek 06. 04.	veliki četrtek predstavitev prvoobhajancev	ČE - 18.00	+ Ivan Pestotnik
		KR - 18.00	+ Boštjan Korošec
		ZP – 18.00	+ za prvoobhajance
		BR - 19.00	+ Leon in starši Avbelj
petek 07. 04.	veliki petek križev pot ob 15.00 Brdo	ČE - 18.00	obredi velikega petka
		KR - 18.00
		BR - 19.00
sobota 08. 04.	velika sobota	ČE - 18.00	+ Filip, Marko in Julijana Dacar
		KR – 19.00	+ Marija Mesarko
		BR -  19.00	+ Pavla Bitenc, obl.
nedelja 09. 04.	VELIKA NOČ	BR - 6.00	+ g. župnik Franc Vrolih
		KR – 6.00	+  za župljane Brda, Zlatega Polja, Češnjic, Krašnje + Marija Cerar
		BR - 9.00	+ za srečen porod
		ČE – 10.00	+ Tilka in Slavko Lipovšek in Gregor Simnovčič
		ZP - 10.30	+ Rosovi
ponedeljek 10. 04.	velikonočni ponedeljek   EMAVS	BR - 7.00	+ Valentin Pevc
		KR – 8.30	+ Pavla, obl., Peter in Jože Prosenc
		ŠE - 9.00	+ Cjanovi
		ČE – 10.00	+ župnik Avguštin
		ZP - 10.30	+ Marija, obl. in za vse Slaparjeve
torek 11. 04.	velikonočna osmina Stanislav, škof	BR - 7.00	+ za zdravje
sreda 12. 04.	velikonočna osmina Viktor, mučenec	KR – 18.00	+ v dober namen
		ŠE - 19.00	+ Franc Gale, obl.
četrtek 13. 04.	velikonočna osmina Martin I., papež in mučenec SREČANJE ŽPS Brdo in Zlato Polje	BR - 19.00	+ starši Jemec Anton in Matilda, starši Vidovič Ferdinand in Marija
petek 14. 04.	velikonočna osmina Valerijan, mučenec	KR - 18.00	+ Antonija Cerar, obl. +Jožefa Štrukelj, obl. in Režkovi
		ŠE - 19.00	+  starši Bernot
sobota 15. 04.	velikonočna osmina Helena, kneginja	KR – 08.00	+ g. Franc Drobnič, duhovnik
		BR - 19.00	+ Tatjana Berk
nedelja 16. 04.	2. velikonočna nedelja bela nedelja nedelja božjega usmiljenja   Zlato Polje - ob 14.00 blagoslov traktorjev in motorjev	BR - 7.00	+ za župljane Brda, Zlatega Polja, Češnjic, Krašnje
		KR – 8.30	+ France in Ivanka Urankar, Krašnja 43
		RA - 9.00	+ Uroš Dermota
		ČE – 10.00	+ Usovi
		ZP - 10.30	+ Franci in Franc Pavlič in za vse Štefkove

Obvestila

• MINISTRANTSKE VAJE: SOBOTA, 1. 4. ob 9h, VELIKI PETEK ob 18.00, in VELIKA SOBOTA ob 18.00.
•  Verouk in prazniki Otroci ste namesto verouka v velikem tednu s starši vabljeni k obredom velikega tedna; vsi vsaj en dan. Po Veliki noči se bo verouk nadaljeval v ponedeljek, 17. aprila.

• Brdo/Zlato Polje, Češnjice - čiščenje župnijske cerkve. Vabljeni na čiščenje cerkve v sredo, 5. april, od 16h naprej. Vnaprej Boglonaj.
• mašnne namene lahko v župniji Krašnja oddate vzakristiji po vsaki sveti maši obrazec dobite v zakristiji nanj napišite za koga se daruje in željeni datum kdaj  in kje  naj bi sveta maša bila

BHAJANJE BOLNIH IN OSTARELIH

Bolne in starejše, ki za praznike ne bodo mogli v cerkev, bova obhajala na veliko sredo (5. 4.) ob običajnih urah. Sporočite, če želite, da pridemo še v kakšno hišo in prinesemo Božjo tolažbo bolnim in starejšim.

Velika noč

Župniji Brdo in Zlato Polje:

Zjutraj, ob 6.00, bo slovesna Aleluja pri božjem grobu. V primeru lepega vremena se bomo  nato zvrstili v slovesno procesijo po ustaljeni poti. Na čelu med svečami gre Vstali Zveličar, nato kot je v navadi: bandera cerkva, godba in pevci,  ministranti in duhovnik z Najsvetejšim, nato ljudstvo. Sledi slovesna sveta maša. Vstajenjska sveta maša na Brdu bo tudi ob 9.00, na Zlatem Polju bo vstajenje in slovesna sveta maša ob 10.30. Na koncu svetih maš bo darovanje za cerkev.

Župnija Krašnja: Ob 6h izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu. Ob 6.30 slovesna Aleluja, nato vstajenjska procesija po običajni poti, ki naj se dogaja ob petju velikonočnih pesmi in molitvi. Na čelu procesije gre Vstali Zveličar, nato mala bandera, za njimi velika bandera. Po procesiji sledi zahvalna pesem in blagoslov in nato sveta maša z darovanjem za cerkev.

Župnija Češnjice: Slovesna sveta maša ob 10.00.

VELIKONOČNO VOŠČILO

Naj luč vstalega Kristusa presvetli temo našega vsakdana, da bomo kot otroci luči mogli biti vstajenjski kristjani. Kristus je vstal in živi, aleluja aleluja!

To vam želimo duhovnika Bernard in Gregor, skupaj z župnijskimi sodelavci.

 

 

 

ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA

Brdo pri Lukovici 3

 SI - 1225 Lukovica tel.: 01  723  67  40      GSM:031 671 094

Uradne ure: ponedeljek: 9-11h  ponedeljek, sreda, petek po maši. 

Na praznik uradnih ur ni!   V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru. 

Poslovni račun župnije Brdo: NLB: SI56 0230 0009 2535 493

Poslovni račun župnije Zlato Polje:  NLB: SI56 0267 7025 9617 174

Poslovni račun župnijske Karitas Brdo: NLB: SI56 0230 0026 2171 130     

Poslovni račun župnije Krašnja: SI56 0430 2000 3311 467

odgovoren: Bernard Rožman, župnik