elika noč 2023 v Krašnji

 Velikonočno tridnevje je priprava na Jezusovo vstajenje in zato so to dnevi, ki jih preživimo v tihoti premišljevanju in obisku bogoslužij.  In kako smo te dneve obhajali v župniji svetega Tomaža v Krašnji? Na veliki četrtek smo pri slovesni maši, ko se spominjamo na Jezusove zadnje večerje, spoznali še letošnje prvoobhajnce, ki so na oltar prinesli vsak svoj hlebček kruha. Duhovnik Gregor Luštrek je potem ta kruh blagoslovil in otroci so blagoslovljen hlebček po maši odnesli domov, ter ga doma razdelili med vse člane družine. Ob koncu maše, ko so Jezusa že odnesli v »ječo« je sledilo razkrivanje oltarjev potem pa smo z molitveno uro bdeli z Jezusom.

Veliki petek je dan, ko se ne obhaja svete maše. Pri obredih se bere pasijon Jezusovega trpljenja in letos so ga brali poleg duhovnika še bodoči birmanci in birmanke. Drug pomemben del obreda velikega petka pa je češčenje križa. Večer pa smo zaključili z branjem in petjem ob molitveni uri.

Na veliko soboto se vse začne že zelo zgodaj z blagoslovom vode in ognja, ki ga potem odnesemo domov, da lahko gospodinje začno s peko in kuho jedi za žegen. Dopoldan in še del popoldneva je duhovnik po različnih krajih v župniji blagoslavljal velikonočna jedila, ki jih verniki prinašamo k blagoslovu in jih zaužijemo po nedeljski vstajenjski sveti maši. Kljub dežju je velikonočna vigilija potekala po ustaljenem redu. Pri blagoslovljenem ognju je duhovnik prižgal velikonočno svečo, ki predstavlja vstalega Kristusa in z njo Kristusovo luč prinesel tudi med zbrane v cerkvi. Po slavju luči in prošnjah ter branju beril stare in nove zaveze pa so se spet oglasile orgle in slovesna Aleluja. Med obredom je duhovnik blagoslovil tudi krstno vodo, s katero bodo krščeni otroci v tem letu.

Kljub slabi napovedi je bilo nedeljsko jutro suho in smo tako lahko vstajenjsko praznovanje lahko začeli s procesijo po vasi, v kateri se je za kipom vstalega Jezusa zvrstilo veliko župljanov in pod »nebom« župnik  z monštranco. Vse skupaj so popestrila bandera, ki so plapolala v vetru, pevci, ki so prepevali velikonočne pesmi in ministranti z zvonjenjem. Od daleč pa je procesijo spremljalo pritrkavanje zvonov. Ob vrnitvi v cerkev smo slovesno zapeli zahvalno pesem in nadaljevali z mašno daritvijo.

Na velikonočni ponedeljek pa se gre po stari navadi v Emavs; to pomeni da ta dan namenjen medsebojnemu obiskovanju, sprostitvi in druženju,