Župnijski list Brda,Zlatega Polja; Češnjic in Krašnje leto MMXXII št. 10

Karmelska Mati Božja

Karmel v hebrejskem jeziku ta beseda pomeni 'sadovnjak' je gorski hrbet med Sredozemskim morjem in Jezreelsko ravnino v Palestini. Goro Karmel poznamo že iz Svetega pisma stare zaveze. Tam gori se je prerok Elija boril za češčenje Jahveja, pravega Boga judovskega izvoljenega ljudstva. »Doklej boste omahovali na dve strani?« je vprašal svoje neverne rojake. »Če je Jahve Bog, hodite za njim; če pa je Baal /pogansko božanstvo/, hodite za tem.« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo. Jahve, Izraelov Bog, je pokazal svojo moč s tem, da je sprejel Elijevo daritev, medtem ko Baal daritve svojih svečenikov ni sprejel. Ob koncu 11. stoletja, ko so križarji, krščanski vitezi iz raznih evropskih dežel, iztrgali Sveto deželo Palestino iz rok muslimanskih Arabcev, so se na Karmelu naselili Mariji posvečeni puščavniki. Ti karmelski menihi so se čutili duhovno povezane s prerokom Elijem. Začetno organizacijo je kar melskim puščavnikom dal sveti Bertold, pravila pa jim je določil v začetku 13. stoletja Albert, latinski patriarh v Jeruzalemu. Pred muslimanskim pritiskom so se karmelski puščavniki morali umakniti v Evropo, kjer je red kmalu pognal korenine in papež Honorij III. ga je leta 1228 potrdil. Leta 1250 se je Marija prikazala sv. Simonu Stocku, šestemu vrhovnemu predstojniku karmeličanov: v rokah je držala škapulir ter rekla: »Kdor koli pobožno umre, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.«

Škapulir je pri redovnikih (karmeličanih ti pri nas nimajo nobenega samostana) in redovnicah (karmeličankah na Slovenskem imajo svojo hišo v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu) del pravega redovnega oblačila, pri laikih (tretjerednikih) pa sta to dva kvadratna kosa blaga, okrašena s podobo karmelske Matere božje, povezana med seboj s trakovoma tako, da en kos visi na prsih, drugi na hrbtu, nameščena pod obleko. Za vernika pa je škapulir samo znamenje in neka zunanja opora, da se spominja svoje posebne posvetitve Materi božji in ga to v skušnjavah in težavah nagiblje k zvestobi in prizadevanju za svetost življenja. Karmelska bratovščina je bila dolga stoletja med najbolj dejavnimi, živa pa je tudi še danes. Že v 14. stoletju so obhajali poseben praznik Karmelske Matere božje. Na koledar je uvrščen 16. julija, na spominski dan podelitve škapulirja sv. Simonu Stocku. Vsebino tega spominskega dne povzema mašna prošnja: »Dobri Bog, na Karmelski gori si že v stari zavezi usliševal molitve prerokov, v novi zavezi pa si jo izbral za kraj češčenja božje Matere. Marijina materinska priprošnja naj tudi nam pomaga, da se bomo z molitvijo dvigali h Kristusu, tvojemu Sinu.« Na današnji dan godujejo tiste, ki jim je ime Karmela ali Karmen, kar je skrajšana oblika španskega imena Mana del Carmen. Ime Karmen nekateri razlagajo kot simbolično: izviralo naj bi iz latinske besede carmen, ki pomeni pesem.

Po 10. 7. +Marija Udovč               ob 19 uri                                             Amalija redovnica

To 11.7.                                                                                                  Benedikt opat

Sr 12.7   +Ana Pervinšek                ob 19 uri                                           Mohor in Fortunat mučenca

Če 13. 7.                                                                                                Henrik kralj

Pe 14.7  + Frančišek Šum             ob 19. uri                                          Božidar škof

So 15. 7  + za zdravje ( NIk)           ob 8 uri                                            Bonaventura škof

Ne 16.7   15. nedelja med letom                                                         Karmelska Mati Božja  

                + Jože Zupan                ob 8. 30 uri

Po 17.7.  +za zdravo pamet           ob 19. uri                                      Aleš spokornik 

To 18.7       + Marta Pogačar  pogrebna sveta maša ob 15. uri                                                                                        Elij mučenec

Sr 19.7 + Janko Oražem               ob 19 uri                                        Ambrozij opat

Če 20.7                                                                                             Marjeta Antiohijska

Pe 21.7. + Anton Burja in vsi Jutrškovi 

               +Angela in Mohor Antonin obletna in vsi Antoninovi            ob 19 uri                  Lovrenc duhovnik 

So 22.7  + po namenu                       ob 8.00 uri                                marija Magdalena 

Ne 23.7 16. nedelja med letom    Krištofova nedelja  blagoslov vozil  

           +Živko Burja  obletna             ob      8.30 uri 

Po 24.7 +Vera Beguš                      ob 19. uri                                    Krištof mučenec

To 25.7                                                                                               Jakob starejši apostol

Sr 26.7    + Ana Pervinšek              ob 19.uri

 Rafolče  +Ana jeretina , Ani Pezdirc in Golaževi             ob 20 uri            Ana in Joahim starša Device Marije 

  Če  27.7                                                                                              Gorazd Kliment  in učenci Cirila in Metoda 

Pe 28.7  + Janko Oražem              ob 19 uri                                        Viktor papež

So 29.7 + Štefka Urankar           ob 8 uri                                            Marta, Marija in Lazar

Ne 30.7  17. nedelja med letom                                                         Peter Krizolog škof in cerkveni učitelj

             + Anica Jeraj                  ob 8. 30 uri 

Obvestila

V tiskani izdaji oznanil je prišlo do napake in so na god svete Ane in Joashima staršev device Marije svete maše tako kot je napisano na spletu. 

Nedelja 23 . julija je Krištofova nedelja in zato  bo po svetih mašah  blagoslov vozil MOJ DAR BOGA SLAVI ZA VSE PREVOŽENE POTI.

V ponedeljek 14. avgusta bi poromali k Novi Štiftu Začeli bi z romarsko sveto mašo v cerkvi sv Tomaža v Krašnji  in se nato odpravili proti Novi Štifti  Vzemite si čas in poromajmo skupaj.