Župnijski list Brda, Zlatega Polja,Češnjic in Krašnje leto MMXXIII št. 11
Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje. Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. Ob prazniku številni Slovenci romamo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi - Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene. Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo. Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.
Obnovitev izročitve Materi Božji
Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. »Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti, resnice, poštenosti, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva,« je o izročitvi dejal upokojeni koprski škof Metod Pirih ter še poudaril: »Izročitev Mariji ima svojo vrednost in pomen le, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo, da bi živeli in uresničevali tisto, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.« Marija je bila naša sopotnica, spremljevalka, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni
Svete maše,n mašni nameni in godovi od 30.7. do 20.8. 2023
Po 31.7 + Jože Ribič ob 19 uri Ignacij Lojolski
To 1 8. Alfonz Ligvorij
Sr 2.8. +Jože Zupan ob 19 uri Evzebij škof
Če 3.8. Lidija svetopisemska žena
Pe 4.8. + Milena Mesarko ob 19 uri Janez M. Vianney arški župnik prvi petek v mesecu
So 5.8 + Antonija Levičnik ob 8. uri Marija Snežna
Ne 6.8. 18. nedelja med letom Jezusova spremenitev na gori
+Ana in Franc Barlič ob 8.30 uri
Po 7.8 + poljska sveta maša ( proti hudi uri ) ob 19. uri Sikst II. papež
To 8.8 Dominik redovnik
Sr 9.8 + Marjan Poznič in starši Poznič ob 19. uri Terezija B. Edith Stein redovnica mučenka
Če 10.8. Lovrenc mučenec
Pe 11.8. + Tilka Štrukelj obletna ob 19. uri Klara devica
So 12.8. +Marija Udovč ob 8. uri Ivana Šantalska redovnica
Ne 13.8. 19. nedelja med letom Poncijan papež in Hipolit duhovnik mučenca
+ Frančišek Šum ob 8.30 uri
Po 14.8. + Martin Tekavec
+ za domovino ob 8. uri Maksimiljan Kolbe mučenec
To 15.8. + priprošnja za Marijino varstvo ob 8. 30 uri Vnebovzetje Device Marije Veliki šmaren
Sr 16.8. Rok romar in spokornik
Če 17.8. Hijacint redovnik
Pe 18.8 + Vera Beguš ob 19. uri Helena cesarica
So 19.8 + Marta Pogačar 30. dan ob 8. uri Janez Eudes duhovnik
Ne 20.8. 20. nedelja med letom Bernard opat in cerkveni učitelj
+Ana Pervinšek ob 8.30 uri
Obvestila
NABIRKA PRI SVETI MAŠI V NEDELJO 13. AVGUSTA BO NAMENJENA ZA POMOČ V POPLAVAH PRIZADETIM KDOR HITRO DA DVAKRAT DA.
Praznivanje srebrne obletnice mašništva (25. let duhovništva) in 30. obletnice mašništva duhvinikov župnije Brdo g. JAnza Bernota in g. Igorja DOlinška , bo na brdu na dan celodnevnega češčenja v soboto 26. 8. ob 18. uri .Lepo povabljeni.
ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA
Brdo pri Lukovici 3; SI - 1225 Lukovica
tel.: 01 723 67 40 GSM: 031 671 094
Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek po večerni maši. Na praznike uradnih ur ni! V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru.
odgovoren: Bernard Rožman, župnik