Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXVIII št.15
Ko na zahvalno nedeljo stopimo v cerkev, se zazremo pred oltar na darove zemlje. Hvaležno pomislimo na Boga in se mu zahvalimo za številne sadove, ki nam jih rodijo sadovnjaki, njive in vrtovi. Ob tem pogledu počasi začutimo, kako je vse življenje ena velika skrivnost darovanja. Zavemo se, da so naši bližnji poseben dar, naše lastno življenje nam je v dar, tudi v Cerkvi nas je Jezus sprejel za brata ali sestro. Med seboj naj bi drug drugega dojemali kot dar, blagoslov. Bodimo hvaležni drug za drugega… veseli, da drug drugemu lahko lepšamo življenje. Vsak dan se Bogu zahvaljujem za vsakega izmed vas. Nekateri ostajate bolj v ozadju, drugi ste bolj vidni v molitvi, prepevanju, oblikovanju svetih maš, darovanju trpljenja, pri vodenju raznih skupin, poučevanju verouka, pri čiščenju in krašenju cerkve in župnijskih prostorov, v skrbi za varnost cerkvenih stavb, v razdajanju za sočloveka, pripravni v oblikovanju raznih slovesnostih, pri darovanju za potrebe vzdrževanja cerkva. Hvala vsem, ki z darovi in drugo pomočjo vztrajno podpirate delo v župnijskih prostorih. Hvala vsem, ki na različne načine razodevate, da vam župnija veliko pomeni. Hvala tudi za skrb, ki jo gojite do domačih duhovnikov, tako za vašo molitev kot materialne darove. Hvala vsem, ki ste darovali za biro. Hvala vam za konkretne izraze naklonjenosti. Naj vam dobri Bog bogato povrne za vsak vaš dar!
vaša duhovnika Gregor in Bernard.
VSI SVETI - 1. november
Na 1. november Cerkev že nad 1200 let obhaja praznik Vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Gregor IV. pa je leta 827 ukazal, naj se 1. novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Kot razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, navajajo predvsem dvoje. Prvi razlog je: število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog pa je ta: na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo. Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so 'utonili' v množici svetih. Vsak dan v letu imamo na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev kot take uradno razglasila, danes pa se spominjamo: tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, med štirimi stenami doma; tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, za prodajalno mizo, na polju; tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela, pa so bili pripravljeni na srečanje z njim; tistih nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preskušnjah dozoreli za nebesa; tistih živčnih ljudi, ljudi nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so si iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, prizadevali, da bi popravili svoj značaj; tistih preprostih kmečkih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so tako o njegovi dobroti vedele več kot učeni profesorji ... Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni 'dan mrtvih', kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Človeške oči ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo veselja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki počivajo na pokopališčih in drugod v naročju zemlje, so bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih. Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, "radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti".
SPOMIN VERNIH RAJNIH - 2. NOVEMBER
Mesec november, ki ga krščanska pobožnost posveča spominu na verne rajne, vsako leto vzbudi misel na življenje onstran smrti in predvsem misel na dokončno srečanje z Gospodom. On bo sodnik naše zemeljske poti, in sicer sodnik, katerega značilnosti sta ‘usmiljenje in milost’. Zavedajoč se tega in v izročanju pokojnih usmiljeni Očetovi dobroti, obnovimo našo hvaležnost za krščansko pričevanje, ki so nam ga zapustili. Ti naši bratje in sestre so prispeli na cilj, po tem, ko so služili Cerkvi in ljubili Jezusa Kristusa, v tisti gotovosti o ljubezni, na katero nas je spomnil apostol Pavel: ‘Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni?’ (Rim 8,35). Gre za vero v Kristusovo ljubezen, od katere nas nič ne more ločiti: ne stiska, ne nadloga, ne preganjanje, ne nevarnost, ne smrt, ne življenje … Jasne pa so jim bile tudi besede iz Knjige modrosti: ‘Tisti, ki so zvesti v ljubezni, bodo prebivali pri njem’ (Mdr 3,9). Pot naproti Očetovi hiši se za vsakogar izmed nas začne na dan, ko oči odpremo za luč in preko krsta, za milost. Za vsakega človeka je pomembna postaja na tej poti trenutek, ko izreče svoj ‘tukaj sem’. Od tistega trenutka dalje so na poseben način združeni s Kristusom. Ob uri smrti pa izrečejo še zadnji ‘tukaj sem’, združen z Jezusovim, ki je umrl v izročanju svojega duha v Očetove roke. Sedaj smo tu, da molimo zanje, da darujemo božansko daritev kot priprošnjo za njihove duše in prosimo Gospoda, da bi jim dal za vedno zažareti v njegovem kraljestvu luči. Med to sveto mašo, ki je spomin Kristusovega vstajenja, se zahvalimo Bogu za vse dobro, ki ga je Gospod storil za nas in za svojo Cerkev preko teh naših bratov in sester v veri.V luči Kristusove velikonočne skrivnosti je njihova smrt v resnici vstop v polnost življenja. V tej luči vere se počutimo še bližji našim rajnim bratom in sestram: smrt nas je na videz ločila, a moč Kristusa in njegovega Duha nas združuje na še globlji način. Še naprej jih bomo čutili poleg nas v občestvu svetnikov. Ko se tudi mi hranimo s Kruhom življenja, skupaj z vsemi, ki so bili pred nami, z neomajnim upanjem pričakujemo dan srečanja iz oči v oči s svetlim in usmiljenim obličjem Očeta. Naj nad njimi, kakor tudi nad nami, vedno bdi naša mati Marija, in naj nam izprosi, da se ne bi nikoli ‘ločili od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu’.
ODPUSTKI
»Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.
Pogoji za prejem popolnega odpustka
1) Nenavezanost na noben greh, tudi na malega ne (če nimamo nobenega greha, tudi najmanjšega ne in si ga tudi v bodoče ne želimo);
2) prejem zakramenta pokore; to je lahko več dni prej ali pozneje; kdor redno hodi k mesečni spovedi, lahko vsak dan prejme vse možne odpustke, če izpolni potrebne pogoje in živi v posvečujoči Božji milosti;
3) vreden prejem svetega obhajila;
4) molitev po namenu svetega očeta; zadostujejo vera, očenaš in zdravamarija ter slava očetu (lahko tudi kakšna druga molitev);
Sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta se priporočata na dan odpustka. Oboje je potrebno za vsak popolni odpustek. Ena spoved pa velja za več popolnih odpustkov, a seveda moramo biti brez vsakega, tudi najmanjšega greha.
Popolni odpustek za rajne
a) Na vernih duš dan (lahko že na praznik vseh svetih), kjer v cerkvi poleg rednih pogojev zmolimo očenaš in vero;
b) ob molitvi za rajne na pokopališču, od 1. do 8. novembra (ne pozabimo na splošne pogoje!); če ob drugih časih molimo na pokopališču za rajne, dobimo za rajne delni odpustek;
c) vselej lahko vse odpustke, delne in popolne, naklonimo rajnim po načinu priprošnje.
Svete maše in mašni nameni od 23. 10 do 12. 11 2023
Po 23. 10 +Mirko obletna in vsi pokojni Miklnovi ob 18. uri Roman škof
To 24.10. Anton Marija Claret škof
Sr 25. 10 + Rafael Jeras ob 18 uri Darinka mučenka
Če 26.10 Lucian in Marcijan mučenca
Pe 27.10.+ Anton Antonin ob18 . uri Sabina Avilska mučenka
So 28.10. + Marija Udovč ob 8. uri Simon in Juda Tadej apostola
Ne 29.10. 30. nedelja med letom Mihael Rua duhovnik redovnik
+ Anton Pervinšek ob 8.30 uri
Po 30.10. + za zdravje( K) ob18. uri Marcel mučenec
To 31.10. Volbenk škof
Sr 1.11. + Vera Peterka ob 8.30 uri vsi sveti zapovedan praznik
+za duhovnike, ki so službovali v Krašnji ob14 uri
Če 2.11. +za sosesko Krašnja ob 18. uri spomin vernih rajnih
Pe 03.11. + za zdravje (D) ob 18 uri Viktor ptujski škof
So 04 11 +Jože Ribič ob 8 uri Karel Boromejski škof prva sobota
Ne 5.11 31. nedelja med letom zahvalna nedelja Zaharija in Elizabeta starša Janeza Krstnika
+Viktor Jerman obletna in Amalija
Po 6.11 +Janko Oražem ob18. uri Lenart opat
To 7.11. Ernest opat
Sr 8.11. + Franc Zakrajšek
+ Marija Cerar obletna Jožmanova MInka ob 18. uri Bogomir škof
Če 9.11. posvetitev lateranske bazilike
Pe 10.11 + Boštjan Korošec
+Slavka in Jože Mal ob 18. uri Leon Veliki papež
So 11.11. +za pokojne Ustiženčeve ob 8. uri Martin škof
Ne 12.11. 32. nedelja med letom Jozafat Kunčewvič škof in mučenec
+ Peter obletna Pavla in Jože Prosenc ob 8.30 uri
Obvestila
V soboto 28.10 so izredne ministrantske vajer ob 9 uri
Župnija Brdo in občinski odbor NSi Lukovica v petek 10. novembra 2023 ob 19.30 uri v KD Antona Martina Slomška v Šentvidu organizirata pogovor o evtanaziji oziroma o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja .Etična in strokovna načela o zakonu, ki hoče negirat zdravniško stroko , etiko in človeško vest bosta predstavila s. Emanuela Žerdin Ljubhospic in prof. dr. Pavel Poredoš zdravnik in član Komisije RS za medicinsko etiko . Vljudno vabljeni
Brdski animatorji bodo tudi letos za praznik Vseh svetih prodajali lesene svečke z različnimi motivi .Na voljo bodo 22.10. in 27. 10 po sveti maši na vseh župnijah cena svečjeke je vaš prostovolni dar.
Karitas je za praznike pripravil svečke pri stranskem oltarju cena svečke je 2 € lahko daste tudi več, saj je dar namenjen najbolj potrebnim pomoči
V Krašnji je na vrsti za čiščenje cerkve skupina 5, Sp. Loke, Žirovše in Planjava. V naprej hvala za dobro delo
Dar za svete maše lahko v župniji Krašnja oddate po vsaki sveti maši v zakristiji.
Namenitev dela dohodnine župnijam- navodila
Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij, ki so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi ali skladi vrtcev. V kolikor je odmerjena dohodnina v višini 0 EUR, je tudi znesek donacije 0 EUR. Tako izpolnjeno izjavo naj sami posredujejo na FURS ali oddajo v župniji, da jih župnik skupaj zbrane odda na FURS osebno ali s priporočeno pošto. Obrazce boste lahko dobili v župnijskih cerkvah ali na internetu. V obrazec vnesite svoje podatke, ga podpišite in pošljite na: Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, p. p. 107, 1001 Ljubljana. Namenitev dela dohodnine lahko oddate tudi preko spleta na portalu: https://edavki.durs.si. Rok za oddajo izjav je 31. december
ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA
Brdo pri Lukovici 3, SI - 1225 Lukovica
tel.: 01 723 67 40
GSM: 031 671 094 Email: zupnija.brdo@rkc.si
Uradne ure: ponedeljek: 9-11h ponedeljek, sreda, petek po maši.
Na praznik uradnih ur ni! V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru.
Poslovni račun župnije Brdo: NLB: SI56 0230 0009 2535 493
Poslovni račun župnije Zlato Polje: NLB: SI56 0267 7025 9617 174
Poslovni račun župnije Krašnja: NKB: SI56 0430 2000 3311 467
Poslovni račun župnije Češnjice: NLB SI56 0231 2025 8690 570
Poslovni račun župnijske Karitas Brdo: NLB: SI56 0230 0026 2171 130
.