Adventno romanje na Hrvaško

Tokratno romanje  z agencijo Zvezdica zaspanka iz Domžal ni bilo  popolnoma nič zaspano saj sta za dobro vzdušje poleg romarjev in romark skrbela še vodič Rožle in župnik Bernard Rožman. Na od snega pobeljeno sobotno jutro  9. decembra smo se odpravili na  skupno romanje župnij, ki jih upravlja Bernard Rožman na Hrvaško Romarji iz župnij Brdo, Zlato Polje, Češnjice in Krašnja smo se zbrali na Brdu  in se odpravili na našo romarsko pot še prej  pa pobrali še nekaj romarjev in romark, ki so nas čakali na avtobusnih postajališčih po celem Črnem grabnu. Da bomo dosegli naš romarski cilj, ki je bil tokrat Velika Gorica in se srečno vrnili  smo se najprej med vožnjo  priporočili  Bogu in svetemu Krištofu  V cerkvi Marijinega oznanjenja v Veliki Gorici  smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval Bernard Rožman. Pred začetkom svete maše nam je o cerkvi in o utripu v župniji spregovoril diakon Filip Franjić, ki je čeravno je šele prišel na župnijo lepo opisal tako zgodovino cerkve kot utrip v njej . Cerkev je ene izmed najstarejših v Turopolju in iz nje sta nastali še dve župniji in sicer blaženega Alojzija Stepinca in svetega Petra in Pavla. Čeravno nima statusa katedrale jo imenujejo turopoljska katedrala predvsem zaradi njene starosti. Nastala je na temeljih male cerkvice z lesenim zvonikom in poleg številnih razširitev preživela kar dva velika potresa in sicer leta 1880  in 2020. In če je pri prvem pri obnovi sodeloval arhitekt Herman Bollea sedaj obnovo vodi kar nekaj firm. V zadnjem potresu je največjo škodo utrpel zvonik in želja je, da se za letošnji božič iz zvonika ponovno oglasijo zvonovi. Sicer je povedal tudi o razliki med mestom Zagrebom in Veliko Gorico, saj v slednjem duhovnika pozdravijo in z njim poklepetajo med tem ko v Zagrebu tega ni. Ko je prišel na župnijo, so ga v nedeljo predstavili , a v ponedeljek so vsi vedeli kdo je, tudi neverujoči in, ko je prišel v trgovino je bil toplo sprejet, kar se mu v Zagrebu zagotovo ne bi zgodilo. Utrip v župniji je zelo živahen saj imajo poleg biblične skupine tudi ministrante kar 30 do 40 , Karitas, kateheze za mladino in študente, otroški zbor , mešani zbor in zbor mladih, ter moško vokalno skupino sveti Josip. Kateheze pripravljajo tudi za zaposlene mlade, poleg tega pa še oratorij za otroke od 4-6 razreda in od 7 dalje. Birmanci  imajo svoje večere, ki jih radi obiskujejo. Po končani sveti maši smo se napotili še v njihov pastoralni dom, ki je poleg župnišča in v katerem so ravno pripravljali  darila za svetega Nikolaja, ki naj bi prišel naslednji dan., nas pa pogostili u domačimi sladicami in pijačo  Niti rahlo naletavanja snega nas ni odvrnilo do obiska prestolnice Zagreba, ki kot kulturno in zgodovinsko mesto vsako leto privablja veliko turistov ravno   v času adventa. Ob prihodu smo si ogledali živahno mestno središče eno izmed najdaljših ulic glavno ulico  Ilici, ki meri  5653 metrov, trg bana Josipa Jelačiča, trg Sv. Marka kjer se nahaja parlament, kaptol, tržnico in tudi  maketo mesta na kateri smo se lahko prepričali o velikosti mesta in videli o številne znamenitosti v pomanjšani verziji. Žal smo si zaradi številnih obnovitvenih del  zagrebško katedralo lahko ogledali samo od daleč in ob tem spoznali moč potresa. Številni deli cerkvenih stolpov razporejeni okoli katedrale ter zvonika ovita v gradbeni oder dajo slutiti, da bodo obnovitvena dela trajala še telo dolgo.  Ostal nam je še prosti čas, da smo se odpravili na lov za spominki in na predbožičnem sejmu uživali v zagrebških specialitetah in kuhanem vinu. Kar se kuhančka  tiče  nekaterim je bolj teknil  čaj oziroma kakšna druga zimska pijača, ki jih ni manjkalo, da se pogrejejo roke in telo .Počakali smo še toliko, da je mesto zasijalo v soju lučk in se nato po ogledu razsvetljenega mesta odpravili  proti avtobusu in domov na pozno kosilo. Ne, ne nismo šli domov le na slovensko stran in se v  Račjem selu malo stran od Trebnjega v gostilni Kavšek izdatno okrepčali. Nato  nas je do pravega doma ločilo le še nekaj pesmi in kot zadnja tista Angelček moj  DJD