Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIV št. 5.
VSTAL JE
»Pirhi, pomaranča, potica in gnjat; in eden je pisal: gnad.« Tako se spominja šolskih nalog svojih dijakov pisatelj Ivan Pregelj, nekoč profesor tudi na gimnaziji v Kranju. Spomine nadaljuje z vzdihom, da nihče ni zapisal tega, da je Bog na križu umrl, da bi nas … Najbrž pa dandanes naši učenci in dijaki ne pišejo prav množično šolskih nalog z velikonočno tematiko. Toda spomin na Kristusovo vstajenje ostaja praznik. Aleluja, kako mogočen glas veselja! Velika noč je v resnici velika noč, prelita v jutro odrešenosti in snidenja z Vsevečnim za vso večnost. Lahko si izposodimo pesnikov verz: To bo enkrat kar en dan … Nihče ni izvzet iz te drame in vsak se mora potruditi, da se mu ne bi uresničila kot tragedija. Ni li leka zoper to na sveti – si lahko prilagodimo vprašanje iz pesnitve o čaši nesmrtnosti. »Mora biti, večno čem živeti!« Toda odgovor v Aškerčevi pesnitvi pravi: Čaša tvoja je življenje tvoje, zlivaj vanjo vsak dan dela dobra za rojake svoje in za domovino … To pa ni ravno najlažja naloga in zgolj s pirhi si ne moremo pomagati. Krščanstvo nas usmerja k izviru in naravnost pred Križanega in Vstalega. »Koga iščeta, ni ga tukaj …, vstal je in živi.« Njegov grob je postal zibelka našega prihodnjega snidenja z Njim. Kakšna radost, kakšna aleluja! Bolj resnična resničnost kot so pirhi, pomaranča, potica in gnjat. ALELUJA! Berta Golob
PRAZNOVANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV
Veliki četrtek
Slavimo Jezusovo postavitev svete maše, duhovniške službe in zapovedi ljubezni. Zjutraj ob 9.00 bo v ljubljanski stolnici slovesna krizmena sv. maša, pri kateri bo nadškof blagoslovil vsa tri olja: bolniško, krstno in sveto krizmo. Zvečer bodo sv. maše v župnijah. Med večerno sveto mašo bo predstavitev prvoobhajancev. Vabim vas, da molite zanje v času priprave na prvo sveto obhajilo. Takoj po sv. mašah, kot so v oznanilih, se bo razgrnil oltar, nato bomo še nekaj časa povezani z Jezusom v molitvi na Oljski gori. Med molitvijo bo priložnost za sv. spoved.
Veliki petek
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Za nas strogi post. Obredi Velikega petka izražajo našo vdanost Jezusovi ljubezni. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše, pač pa le branje Božje besede (Jezusovega trpljenja), slovesne prošnje za vse potrebe, češčenje svetega križa in obhajilo.
Popoldne ob 15.00, ko je Jezus po treh urah umiranja na križu umrl za vse nas, se zaustavimo v svojem delu in bodimo sočutni z Jezusom v njegovem smrtnem boju. V krogu družine radi zmolimo desetko »ki je za nas križan bil« in se v mislih pomudimo ob 12. postaji križevega pota »Jezus umrje na križu«. Lahko se udeležite križevega pota, ki bo ob 15.00, v župnijski cerkvi na Brdu. Po končanih obredih, na Brdu, bodo mladi ob Jezusu v božjem grobu vodili molitveno uro, h kateri smo vsi vabljeni. Med molitveno uro bo priložnost za sv. spoved.
Velika sobota – BLAGOSLOV JEDIL
Jezusovo telo je položeno v grob, kristjani tiho žalujemo in polni upanja pričakujemo Jezusovo vstajenje. Zjutraj, ob 6.00, bo pred cerkvijo na Brdu in v Krašnji blagoslov ognja, ki naznanja Jezusovo vstajenje. Kjer nimate več tradicionalnih peči na drva, z blagoslovljenim ognjem prižgite svečko, ki naj naznanja Jezusovo velikonočno vstajenje.
Župnija Krašnja: ob 9.00 v župnijski cerkvi, 9.30 Krajno Brdo; 10.00 - Vrh pri Žubejevih, 10.30 Koreno-Rjavčevi, 11.00 Trnjava-Balantinčevi, 11.30 Kompolje-Štrukljevi, 12.00 Spodnje Loke-Mikovi, 16.00 župnijska cerkev.
Spored češčenja Najsvetejšega na veliko soboto: 8h-9h; od 9h do 14.00 ni češčenja; 14h-16h. Lepo vabljeni, ko boste imeli čas, da obiščite župnijsko cerkev.
Simboli svetega tridnevja
Bogoslužno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v Veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa je velikonočno tridnevje: Veliki četrtek, Veliki petek, Velika sobota in Velika noč. Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo Velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se začne z večerno mašo na Veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja. Krizmena maša, ki jo škofje obhajajo na Veliki četrtek dopoldne, še ne sodi v velikonočno tridnevje Na Veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto. Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.
Olje
Olje je bilo človeku že od nekdaj dragocena snov. Uporablja se v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi mnogovrstne simbolike so olje uporabljali že v starozaveznem bogoslužju (prim. 2 Mz 27,20). Poleg tega je že v antičnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali oljčno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno moč. Besedi Kristus, ki izhaja iz grščine, in Mesija, ki izhaja iz hebrejščine, imata isti pomen in pomenita maziljeni. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni, škof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem, s čimer snov postane vidno znamenje nevidne milosti za osebe in stvari, ki so z njo maziljene.
UMIVANJE NOG
Pri obredu umivanja nog škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem. Pri Judih je bilo umivanje nog znamenje gostoljubnosti in dobrodošlice gostu. Noge so gostom navadno umivali sužnji. Jezus je učence s tem dejanjem učil služenja in ponižnosti, zato so tudi škofje in duhovniki poklicani, da škofiji, župniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, služijo v bratski ljubezni. Umivanje nog ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bližnjega v nesebičnem služenju. Bogu bližali skesani in očiščeni, izraža tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«.
Aleluja
Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. Veselje ob Veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja. Staro ime za Veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.
OGENJ
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3). Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.
VODA
Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. V številnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda, ki telesu omogoča preživetje, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo, svobodo, ljubezen, resnico. Vode, ki poplavijo in povzročajo razdejanja, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na Veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni, jih ob tej priložnosti krsti. Izhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. Vodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prinašali verniki, umazal roke.
VELIKONOČNO VOŠČILO
Naj luč vstalega Kristusa presvetli temo našega vsakdana, da bomo kot otroci luči mogli biti vstajenjski kristjani. Kristus je vstal in živi, aleluja, aleluja! To vam želiva duhovnika Bernard in Gregor
Mašni nameni od 25.3. do 7.4.
Po 25.3. + za zdravje ob 18. uri Rebeka svetopisemska žena
To 26.3 Larisa mučenka
Sr 27.3. + Anica Jeraj ob 18. uri Rupert škof
Če 28.3. +Kovačevi in Ana Mav ob19. uri veliki četrtek
Pe 29.3. + obredi velikega petka ob19 uri veliki petek
So 30.3. + za krašenjske farane ob 20. uri velika sobota
Ne 31.3. Velika noč
+ Amalija Jerman obletna in Viktor ob 7. uri
Po 01.4. +Vera Beguš ob 8.30 uri velikonočni ponedeljek Emavs
To 2.4. +Marija Stražar pogrebna sbeta maša ob 15 uri velikonočna osmina Frančišek redovnik
Sr 3.4. + Milena Mesarko ob 18. uri velikonočna osmina Sikst I. papež
+Alojz Jager 7. dan
Če 4.4. velikonočna osmina Izidor škof
Pe 5.4. +Antonija Levičnik obletna
+Pavla in Viktor Lavrič obletna ob18. uri velikonočna osmina Vincencij duhovnik začetek devetdnevnice pred sveto birmo
So 6.4. + v čast svetemu Duhu ob 8. uri velikonočna osmina Irenej škof
Ne 7.4. + 2 velikonočna nedelja bela nedelja nedelja Božjega usmiljenja
+Andraž Urbanija obletna
+starši Kotnik ob 8.30 uri
Obvestila
V sredo 27. 3 obhajanje bolnikov in starejših
V četrtek 28. 3 predstavitev letošnjih prvoobhajancev
Ministrantske vaje v Krašnji bodo v ponedeljek 25. 3. po sveti maši
Otroci naj namesto verouka v velikem tednu skupaj s starši pridejo k obredom velikega tedna Verouk se bo nadaljeval po veliki noči v ponedeljek 8. aprila
Blagoslov jedi
ob 9 uri v župnijski cerkvi
9.30 Krajne Brdo
10. Vrh pri Žubejevih
10.30 Koreno Rjavčevi
11. Trnjava Balantinčevi
11.30 Kompolje Štrukljevi
12. Spodnje Loke Mikovi
16. v župnijski cerkvi
Srečanje z birmovalcem nadškofom Zoretom bo v ponedeljek 8. 4 pri sveti maši ob 18 uri Vabljeni starši botri in vsi ostali
Velika noč ob 6.30 izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu Ob 7. uri slovesna Aleluja nato vstajenska procesija po običajni poti , ki naj se dogaja ob petju ivelikonočnih pesmi in molitvi. Na čelu procesije gre Vstali zveličar nato mala bandera za njimi velika bandera . po procesi sledi zahvalna pesem in blagolsov nato sveta maša z darovanjem za cerkev.
Blagoslov ognja in vode ob 6 uri