Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIV št. 7

SVETI PEREGRIN

       MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE:

O, veliki sveti Peregrin, Tebe so klicali »Veliki«, »Močni«, »Čudodelnik«, zaradi veliko Tvojih čudežev, ki si jih sprejel od Boga za tiste, ki so se zatekali k Tebi.  Veliko let si v svojem telesu nosil bolezen, ki je uničila Tvoje mišice in katera je postala mesto izvira vseh milost, ko človeška moč ni več mogla zdržati. Bil si nagrajen z videnjem Jezusa, ki je prišel s križa in ozdravil Tvojo bolezen. Prosi Boga in našo drago Mater Marijo, da ozdravita bolezen, ki ti jo izročam  (v tišini srca izgovori ime bolezni za katero moliš).  S pomočjo tvoje močne priprošnje lahko sedaj in v večnosti pojem Bogu zahvalno pesem za Njegoveo veliko dobroto  in milost. Amen

Ljudska pobožnost šmarnic v zgodovini Slovencev

Šmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem.

Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum). Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro razširila po vsej slovenski deželi. Besedilo za to pobožnost z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak. Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1855 so pobožnost obhajali že v romarski cerkvi na Kalobju, leta 1860 v mariborskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi. Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes po cerkvah šmarnice največkrat med mašo. Ker so v zadnjih desetletjih duhovniki šmarnice uporabili tudi kot posebno katehezo za otroke, je nastalo tudi posebno šmarnično branje za otroke in posebno za odrasle vernike (Družina, 7. 5. 2006). Marijino posebno češčenje v mesecu majniku sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se razvile šele v 18. stoletju. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Pobožnost se je kmalu razširila po drugih zavodih in župnijah, tudi zunaj Ljubljane, in se je ljudstvu brž močno priljubila. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi zunaj cerkve – na vasi, pri kapelicah in znamenjih. Tako se je splošno udomačila. Z razmahom šmarnične pobožnosti se je pokazala potreba po šmarničnem branju in primernih pesmih. Prav v času razširjanja majske pobožnosti je slovensko slovstvo dobilo največ nabožnih pesmi. Res niso bile vse umetniške, a so s primerno melodijo vernikom segle globoko v srce. Pesmi so začeli zbirati v zbirke in jih izdajati v obliki pesmaric. Prvo takšno zbirko je izdal duhovnik Blaž Potočnik leta 1827. Zaradi velikega zanimanja so jo morali trikrat ponatisniti.

ŠMARNICE 2024

TEMA LETOŠOŠNJIH ŠMARNIC JE SVETNICA EMA KRŠKA, avtor Ivan Sivec. *V mesecu maju vabim fante, da se preizkusijo v ministriranju. Ko boste pri sv. maši, lahko pridete v zakristijo in sodelujete.*Obisk šmarnic za veroučence: povabljeni vsak dan oz. vsaj v dneh: pon.: predšolski otroci, 1. in 2. r.,tor.: 3. in 4. r., sr.: 5. in 6. r., čet.: 7. in 8. r.,pet.: 9. r.in mladina.

Srce se ne boji - Alojzij Breznik

Bogoslovec Alojzij se je rodil 29. maja 1919 v Rafolčah, župnija Brdo pri Lukovici. Klasično gimnazijo je opravil v Ljubljani. V dijaških letih je bil dejaven član Katoliške akcije, na gimnaziji pa tudi predsednik študentskega društva Žar in voditelj odseka Slovenske dijaške zveze. V teh letih je veliko molil za razsvetljenje, da bi so odločil za pravi poklic. Slednjič je sklenil, da bo postal duhovnik in jeseni 1939 stopil v semenišče. Okupatorji so si leta 1941 slovensko zemljo razdelili in po svoje razmejili. Tako bogoslovec Breznik ni mogel več iz Ljubljane, ki je bila pod italijansko okupacijo, domov na gorenjsko stran v Rafolče, ki je trpela pod nemškim okupatorjem. Zatekel se je v Škocjan pri Turjaku k prijatelju župniku Janezu Zupančiču, ki je bil doma z Lipoglava. Tja sta hodila na počitnice on in njegova sestra Kati. Bogoslovec Lojze se za politiko ni zanimal, pač pa mu je bilo dobro znano mnenje papeža Pija XI. o nevarnosti totalitarnih režimov, ki so vse bolj ogrožali tedanji svet. Papež je 14. marca 1937 z okrožnico Mit brennender Sorge obsodil nacizem, le pet dni kasneje pa z okrožnico Divini Redemptoris še komunizem. Na Slovenskem so se predvsem glede slednjega med študenti razvnemale ostre debate, ki so po začetku okupacije dobile še posebno težo. Bogoslovca Lojzeta je glede komunizma prežemalo isto mnenje, kot ga je v nekem nagovoru izrazil škof Gregorij Rožman. Takole je povedal: Ker komunizem božje zapovedi zametuje in na odgovornost pred Bogom ne veruje, zopet govori Pij XI., »se ničesar ne plaši, ničesar ne boji«, da svoj cilj doseže. Vsa sredstva rabi, nič mu ni greh, z lažjo, ropi in umori, z nečloveškim strahovanjem in nasiljem skuša priti do svojih ciljev. Koliko je med vami, dragi verniki, takih, ki so te brezbožne in nečloveške načine komunistov na sebi občutili in bodo boleče posledice še dolgo nosili.  Vam ni treba še nadalje razlagati, kako deluje brezbožni komunizem, doživeli ste sami; ni vam treba utemeljevati, da bi verovali svarilom Cerkve, skusili ste na sebi vso strahotno resničnost brezobzirne borbe brezbožnega komunizma. Breznik se je v zmedenem času italijanske kapitulacije jeseni 1943 zatekel v grad Turjak, ki so ga branili protikomunistični oddelki.Uvrstil se je med bolničarje. Tolažil jih je in pripravljal na smrt. Iz njegovega dnevnika je razvidno, kako globoko veren je bil. Dva dni pred padcem gradu ga je zadel drobec granate. Ko so partizani začeli pobijati ranjence, je bil med njimi tudi on. Dejal je drugim: "Morebiti nas bodo ustrelili, morebiti pa zdravili. Če bom ustreljen - na svidenje v nebesih."  Njegova sestra Kati, ki je pomagala ranjenim, je povedala, da je vsak ranjenec moral iz hodnika do vrat. Ko je stopil na prvo stopnico, so ga ustrelili z revolverjem v glavo. Lojze je malo prej še rekel sestri: "Na svidenje tam gori!" Pisatelj Alojz Rebula je leta 1986 v tržaški Mladiki objavil dnevnik bogoslovca Lojzeta. O njem je zapisal: "Dnevnik kaže duha, ki teži k skladnosti. Dejansko je to fant, rojen za Absolutno in ki hoče svojo življenjsko izbiro – duhovniški poklic – vzeti v vsej celovitosti svojega mladostnega zagona. Obenem vidim v izredni poduhovljenosti tega normalnega, zdravega in lepega fanta dokaz, kako demagoška je ocena, ki hoče v slovenskem medvojnem katolicizmu videti eno samo protikomunistično histerijo."

Trideset svetih maš za slovenske mučence

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Pri mašah bodo sodelovali duhovniki in verniki iz njihovih rojstnih župnij, pa tudi iz župnij, kjer je kraj njihove smrti. Prenos teh maš bo po GOLD TV in YouTube kanalu, tako jih lahko vsaj posredno spremlja najširše slovensko občestvo. Če bo vse po sreči, bo svetniške kandidate uvodoma predstavljal Gregor Čušin. Varuhi spomina so živega in ustvarjalnega duha. Ena izmed njih, ki želi ostati neimenovana, mi je pred časom poslala polno škatlo denarja, z dopisom: »Imam željo, da se malo 'prikupim' slovenskim mučencem … V Sloveniji je okrog 750 mest, kjer naj bi ležale njihove kosti, ki čakajo na našo 'oživitev' … Dajem za vsako morišče en ubogi evro …« Teh 750 evrov, po eden za vsako morišče, je zdaj namenjenih za darovanje maš, posvečenih slovenskim mučencem, ki so v postopku za razglasitev za svetnike. Njihovo dragocenost za slovenski narod varuhinja spomina Kristina Lovšin Salmič opiše takole: »Oni čakajo na naš odziv, oni že živijo v Svetlobi, vendar smo sedaj na potezi mi. Povabljeni smo, da s svojo molitvijo in občudovanjem njihove daritve za slovenski narod do njih nekako 'izkopljemo' svoje kanale. Oni so že naredili svoje čudovito delo in mi smo lahko nanje neskončno ponosni! Zagotovo ne bi bilo prav, če bi jih v svojem doživljanju pustili zakopane ali pa odkopane le kot žrtve, saj niso samo žrtve! So mnogo več – so SVETI in so NAŠI SLOVENSKI MUČENCI! Zato je prav, da zavestno spremenimo svoj odnos do njih, da jih oživimo zase in za naše zanamce, da jih pridružimo našim življenjskim zgodbam in jih povabimo v naše družine!  In ker so to NAŠI SVETI, jih lahko brez zadržkov prosimo, naj pri vsemogočnem Bogu posredujejo za nas in za naše družine, obenem pa jih prosimo, naj se nam pridružijo, ko Boga Očeta prosimo za potrebe našega naroda.« Narobe je misliti, da z raziskovanjem prikritih morišč odkopavamo kosti. Ne. Odkopavamo civilizacijo.

Karel Mauser je v knjigi Ljudje pod bičem razkroj civilizacije razložil takole: »Če je beli ubil rdečega, je umazal sebe, ker je kršil postavo – ne ubijaj! Če je rdeči ubil belega, mu zločin prinese medaljo, ker je ideja zahtevala smrt nasprotnika.« Civilizirani bomo šele takrat, ko bo ubijanje in vsako kršenje postave pomenilo nekaj, kar človeka umaže, in ne nekaj, za kar se človeka nagradi. Nagrajevanje slabega vodi v razpad vseh vrednot in v globoko družbeno ohromelost, kjer smo zdaj. Naši mučenci, ki so dali življenje za krščanske vrednote, nas lahko s svojo mogočno svetlobo zbudijo, da začnemo gledati v svet z odprtimi očmi. Prek njihovega zgleda lahko dobimo sveže uvide v našo stvarnost. Z mislimi nanje nam lahko zrastejo duhovne mišice. Z njihovo pomočjo lahko izprosimo milost moči za naše polnejše življenje in delovanje.

SVETA MAŠA ZA ALOJZIJA BREZNIKA IZ RAFOLČ BO 3. 5. 2O24, OB 19.00 PRI FRANČIŠKANIH NA TROMOSTOVJU. LEPO VABLJENI.

Mašni nameni in godovi od 22aprila do 5. maja 2024

Po 22.4. + Jure Pavlič                             ob 18. uri                                                     Aleksandra mučenka

To 23.4.                                                                                                                    Jurij mučenec

Sr 24.4.   + Alojz Jager 30 dan                 ob 18. uri                                                     Fidelis duhovnik in mučenec

Če 25.4.                                                                                                                    Marko evangelist

Pe 26.4. +Jožefa lavrič  obletna in vsi Miklnovi       ob 18. uri                                         Marija Mati dobrega sveta

So 27.4. +Marta Pogačar                          ob 8. uri                                                    sveti Peregrin

Ne 28. 4  5. velikonočna nedelja                                                                              Peter Chanel duhovnik in mučenec

            +Maks Cerar                               ob 8.30 uri

Po 29.4. +po namenu (K)                         ob 18. uri                                               Katarina Sienska devica

To 30.4                                                                                                               Pij V. papež

Sr 1.5. + Ivanka in France Urankar Krašnja 43            ob 8.30 uri                            sveti Jožef delavec

Če 2.5.                                                                                                              Artanazij škof

Pe 3.5. + na čast Jezusovemu srcu                        ob 18. uri                               Filip in Jakob mlajši apostola   prvi petek 

So 4.5. +za gasilce                                                ob 8 uri                                Florjan mučenec prva sobota 

Ne 5.5. 6. velikonočna nedelja                                                                           Gotard menih in škof 

           +Ana Pervinšek                                       ob 8.30 uri                  

ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA

Brdo pri Lukovici 3, SI - 1225 Lukovica

tel.: 01  723  67  40      GSM: 031 671 094   Email: zupnija.brdo@rkc.si  Uradne ure: ponedeljek: 9-11h ;  sreda, petek po večerni maši. Na praznik uradnih ur ni! V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru. 

Poslovni račun župnije Brdo: NLB: SI56 0230 0009 2535 493

Poslovni račun župnije Zlato Polje: NLB: SI56 0267 7025 9617 174

Poslovni račun župnije Krašnja: NKB: SI56 0430 2000 3311 467

Poslovni račun župnije Češnjice: NLB SI56 0231 2025 8690 570