Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIV št. 8
MAJSKO IN MAJNIŠKO
Majska jutra, majske rose; razkošna pomlad. Kostanjev drevored šumi od majskih hroščev. Padajo z drevja naravnost na glavo. Zapletajo se s krempeljci v lase. Otroci cvilimo. Mogoče je zdaj že kaj drugače, kajti na svetu se vse spreminja. Majska jutra, bose noge. Tega že ni več opaziti. Saj tudi obuvala niso več tako draga, kot so bila. Kaj draga, dragocena! Do šole s(m)o otroci tekli bosi. Pač majska jutra, majske rose, majske trave, noge bose. V lepi, ravno novi osnovni šoli pa - parket! Kar je zahtevalo obvezne copate. Strošek za marsikateri delavski žep. Uradniki so bili opazno na boljšem, to se je pokazalo že pri njihovih otrocih. Joj, ojoj in Nuška je prihajala v šolo s pentljico v laseh! Ona Ana iz zadnje kopi pa vsa razmrščena. Gospodična učiteljica jo je večkrat nagnala v kot. Morala je bili obrnjena v zid. Ampak zdaj je boguhvala vse drugače. Žal pa kaj tudi precej slabše. Toda maj ostaja majnik, Marijin mesec. Med travo cvetijo marijini laski in marijine srajčke cvetijo. Lepe bele vetrnice. V božjem hramu pa šmarnice; stranski Marijih oltar je bil preobložen z njimi. Dehtijo tako močno, da nas omamlja. Na srečo so popoldanske šmarnične litanije kratka pobožnost. Toda lepa, posebej lepa. Otroci že v kratkih rokavcih, priletne gospe pa ne. Maj kar trepeta od lepote. In kostanji cvetijo. Čebel in čmrljev sto in sto. Brrrenčljiva melodija, značilna samo za mesec maj. Šmarnice, spomin sladak mojega detinstva, pravi pesnik, bosi trgali smo vsak dan v rosi za oltarčke cvetni slak. In dodaja: Kje si tiste vere vir? Kaj bi rekel dandanes Alojz Gradnik iz Goriških Brd? Kaj pravimo mi? Kako ravnamo? Tudi šmarnično pobožnost smo stisnili v potek svete maše. Le tu in tam se ljudje zberejo k litanijam pri vaški kapeli božje Matere. Tako je zdaj. Kako bo čez čas ali kar kmalu? Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod … Mogoče nam pošlješ preizkušnjo, da se izkaže, kakšni kristjani sploh smo? Ne naloži nam pretežkega bremena. Raje tako kot je prosil sv. Franc Saleški: da križ ni ‘za gram pretežak in za milimeter prevelik’. Saj vendar veš: šibki smo. Po pomoč se zatekamo k Svetemu Duhu, Svetemu Rešnjemu telesu in k Materi božji. Ta mesec godujejo. Naj bo v nebesih veselo in na zemlji čim bolj božje. Šmarnic bisernih dehtenje, rajske ptice žvrgolenje. Majski zvon, trpeti dneva, z Materjo Marijo greva … Romava na Brezje, na Blejski otok, na sveto goro Skalnico. Ko nama je v »v prsih težko in v duši tesno« ali če nama »na srcu bridkosti je sto«. Berta Golob
GOSPODOV VNEBOHOD
Štirideseti dan po veliki noči obhajamo Gospodov vnebohod. Kristusovo vstajenje in vnebohod sta eno dejanje oziroma eno dogajanje. K vstajenju v pravem pomenu besede spada tudi vnebohod, saj se je Kristusovo poveličanje izvršilo z vstajenjem. Takrat je šel nevidno v nebesa. Vidno izvršen vnebohod štirideseti dan po vstajenju je le poseben vidik in učinek vstajenja. Ko pravimo, da je Kristus šel v nebesa, hočemo povedati, da ni več pod zakonom in postavo končnih in minljivi stvari, da ni podvržen silam narave in zgodovine, času in prostoru. Po svojem vnebohodu je v vseh časih in prostorih. Je nad vsemi časi in prostori. Začel je povsem nov, nam sedaj nedostopen način bivanja! Ko v veroizpovedi molimo, da „sedi na desnici Očetovi“, priznavamo, da je deležen vse Božje moči in slave. Jezus iz Nazareta, ki je trpel stisko in revščino zemeljskega življenja, ki so ga ljudje izgnali iz svoje srede in ga je svet videl, kako trpi in umira na križu, je zdaj „odet“ v Božji sijaj, v Božjo slavo in postavljen za Gospoda vseh stvari. Praznik Gospodovega vnebohoda pomeni, da je Kristus „s svojim vstajenjem bil postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi: in ne prebuja v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že samim tudi oživlja, očiščuje in krepi vse tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in si v ta namen podvrgla zemljo“ (CS 38,1). Slavo, ki jo je Kristus že prejel od Boga, svojega Očeta, hoče dati tudi nam. Od tedaj naprej, ko je šel k Očetu, je tudi nam odprta pot k Bogu. Nič več se nam ni treba bati skrivnosti našega bivanja. Nič več nismo ujetniki, sužnji smrti in greha. Naša usoda je v rokah našega Odrešenika in Gospoda. Tistega Gospoda, ki je molil: „Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil, preden je svet nastal“ (Jn 17, 24). Kristus ni šel v nebesa zato, da bi mi samo gledali za njim, temveč zato, da bi bil bolj z nami in da bi nas uspešneje vodil k Bogu. Z nami gre skozi čase, da bi nas privedel v večnost. Obenem nas opozarjajo na pomembnost priprave za sprejem Duha resnice, ljubezni in življenja. Ti dnevi so binkoštna devetdnevnica. Devet dni, to je tisti čas, ko so po pripovedovanju evangelista Luke apostoli prebili v molitvi z Jezusovimi brati (kristjani), galilejskimi ženami in Marijo. Iz tega devetdnevnega čakanja je nastala navada, da posebno nujne molitve opravljamo devet dni. Tako molitev imenujemo devetdnevnico. Binkoštna devetdnevnica je med vsemi najpomembnejša, saj je to molitev za to, kar je v Cerkvi najodličnejše: za darove Svetega Duha, za Svetega Duha samega.
BINKOŠTI
V krščanski ikonografiji je Sveti Duh upodobljen kot bel golob. S slovesnim praznikom binkošti, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo, 19. maj 2024, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).
Sveti Duh v življenju krščanske skupnosti
Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2,14 in sl.), ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2,39).
ako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha. Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.
Izraz binkošti in cerkveno leto
Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz 'der fünfzigste Tag' (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste' (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
PROŠNJI DNEVI
Prošnje dneve obhajamo ob koncu velikonočnega časa; to so trije dnevi pred Vnebohodom, ko gremo verniki v procesiji med njivami in polji v zelenju, ob tem pa prosimo za blagoslov rodovitnosti polj, za blagoslov vsakega drugega človeškega dela, za varstvo pred naravnimi ujmami, za primerno vreme in za dobro letino …V nekaterih župnijah procesije ni, a v teh dneh med sveto mašo z litanijami vseh svetnikov verniki prosimo Boga za blagoslov polj in vsega našega dela. V zavedanju, da vse, kar imamo in smo, prihaja od dobrega Boga, bomo molili, prosili in se zahvaljevali. Na Brdu bomo imeli te dni procesije s svečkmi po okolici.
Svete maše, mašni namerni in godovi od 6. do 26 maja 2024
Po 6.5. +Peter Avbelj obletna in Štrukljevi iz Žirovš ob 18. uri Dominik Savio zavetnik ministrantov
To 7.5. Stanislav škof
Sr 8.5. + Marija Stražar 30 dan ob 18. uri Bonifacij papež prošnji dnevi
Če 9.5. + za nove duhovne poklice ob 18. uri Gospodov vnebohod začetek tridnevnice
Pe 10.5. + Živko in Ignac Burja ob 18. uri Job svetopisemski mož
So 11.5. +Maks Cerar ob 8. uri Aleksander papež
Ne 12.5. 7. velikonočna nedelja Leopold Mandič redovnik
+ za prvoobhajance ob 10. uri
Po 13.5. + Terezija Batič 30. dan ob 18. uri Fatimska mati Božja
To 14.5. Bonifacij mučenec
Sr 15.5. +Ivan Pohlin ob 18. uri Izidor kmet
Če 16.5. Janez Nepomuk
Pe 17.5 + Ivan Smrkolj in vsi pokojni Ajdnarjevi ob 18. uri Jošt puščavnik
So.18.5 + Marija Štolfa ob 8. uri Janez papež
Ne 19.5. Binkošti Krispin redovnik
+ Živko in Ignac Burja ob 8. 30 uri
Po 20.5. +Marija in Janez Pervinšek
+Anica Cerar obletna ob 18. uri Marija Mati Cerkve binkoštni ponedeljek
To 21.5. poljska za Sp Loke Žirovše in Planjavo ob 18 uri Limbarska gora Timotej mučenec
Sr 22.5. + po namenu darovalca (K) ob 18. uri Marjeta Kasijska redovnica
Če 23.5. Socerb mučenec
Pe 24.5. + Franc obletna in starši Capuder ob 18. uri Marija Pomočnica kristjanov
So 25.5. +za zdravje ob 8. uri Gregor VII papež
Ne 26.5. nedelja Svete Trojice
+ Marjan Cerar obletna in vsi pokojni Boškovi ob 8.30 uri
Obvestila
V ponedeljek 6. maja pričnemo z veroukom
Slovesnost prvega svetega obhajila bo 12. maj ob 10. uri
Izlet birmancev 23 . maj 2023
Tudi letos vabimo birmnce na izlet v Gardaland, ki bo v četrtek, 23. maja. Odhod z Brda bo po sveti maši, ki bo ob 4.00. Vrnitev je predvidena do 24.00. Prevoz in karto (55€) se vplača na avtobusu. Pri celodnevni adrenalinski zabavi za prehrano poskrbi vsak sam. Prijave zbiramo do nedelje, 19. 5. 2024
MOLITEV ZA DOBRO LETINO IN UGODNO VREME
Vsemogočni Bog, Stvarnik in gospodar življenja,
vse je v tvoji moči. Ti si naš Oče in veš, kaj potrebujemo za življenje. Prosimo te, daj, da bo zemlja rodila obilne sadove.
Varuj naša polja, vrtove in travnike, gozdove, vinograde in sadovnjake pred nevihtami, točo in opustošenjem, pred pogubnim dežjem in sušo. Blagoslovi delo naših rok in našega duha, naše delo doma in v službi, saj zaupamo v tvojo pomoč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Oratorij 2024
Letošnji oratorij bo potekal od nedelje, 30. 6. 2024, do sobote, 6. 7. 2024 Tema letošnjega oratorija je prerok Daniel. Prijave na oratorij bodo animatorji začeli zbirati v nedeljo, 02. 6. 2024 in se bodo zbirale vsak dan po sveti maši, do nedelje, 16. 6. 2024.
ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA
Brdo pri Lukovici 3, SI - 1225 Lukovica
tel.: 01 723 67 40 GSM: 031 671 094 Email: zupnija.brdo@rkc.si Uradne ure: ponedeljek: 9-11h ; sreda, petek po večerni maši. Na praznik uradnih ur ni! V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru.
Poslovni račun župnije Brdo: NLB: SI56 0230 0009 2535 493
Poslovni račun župnije Zlato Polje: NLB: SI56 0267 7025 9617 174
Poslovni račun župnije Krašnja: NKB: SI56 0430 2000 3311 467
Poslovni račun župnije Češnjice: NLB SI56 0231 2025 8690 570
Poslovni račun župnijske Karitas Brdo: NLB: SI56 0230 0026 2171 130
odgovoren: Bernard Rožman, župnik