Ogledalo slovenskega srca

V spominski sobi Josipine Turnograjske na gradu Turn pri Preddvoru je v soboto 1. junija potekal Mohorski večer, ki ga je z igranjem  Josipinine glasbe obogatil prof. Tone Potočnik. Z avtorico romana Dehteče spominčice ljubezni in urednico zbranega dela  Ogledalo slovenskega srca  dddr. Miro Delavec Touhami se je pogovarjala urednica Celjske Mohorjeve družbe Meta Lenart Perger. Verjetno nam  o prvem zbranem delu Josipine Urbančič Tturnograjske največ povedo kar  spremne besede avtorice dddr. Mire Delavec Touhami , ki pravi:  Od leta 1926 dalje proznih in pesniških del Josipine Urbančič Turnograjske ni bilo objavljenih vse do leta 2009, ko so izšla prvič v celoti (vključno s popravki Lovra Pintarja in Lovra Tomana) v znanstveni monografiji Mire Delavec Touhami z naslovom Moč vesti. Do danes pa je ostala skrita in neizpolnjena želja Josipine Urbančič Turnograjske, da bi izšla vsa njena dela kot samostojna knjižna izdaja. Zato se je Mira Delavec Touhami odločila, da ji bo to željo izpolnila. V pisemski korespondenci med Lovrom Tomanom in Josipino Urbančič je slednja namreč že leta 1851 imela izbran naslov za svoje izdane povestice, in sicer Ogledalo slovenskega srca. Josipina Urbančič Turnograjska stopa tako v slovenski literarni prostor s svojimi v celoti zbranimi deli, ki so objavljena, kot jih je zapisala sama ter niso upoštevani popravki njenega mentorja, preddvorskega kaplana, Lovra Pintarja, ali zaročenca in kasnejšega soproga Lovra Tomana. Diplomatičnemu prepisu sledijo njena dela, ki so bila preoblikovana v posodobljeno slovenščino z željo, da bodo lahko po njenih delih posegli različni tipi bralcev in bo našla pot v učne načrte slovenskih osnovnih in srednjih šol, v katerih je bila že leta 1850.  Tako se je naposled izpolnila velika želja Josipine Urbančič Turnograjske, ki je 13. januarja 1851 v pismu Tomanu zapisala: »Bodo pa prihodnič druge povestice vkupaj čakale, da bodo močne zadosti, se pred oči ojstrih sodnikov prikazati!« In sedaj so njene povestice več kot dozorele in prišle na ponovno površje ravno v času, ko se zdi, da slovenski narod potrebuje novih moči in mu bodo lahko prinašale novo upanje … S tem namenom jih je namreč tudi napisala. Ob tem posebej velja omeniti besede Odlomek iz recenzije prof. ddr. Igorja Grdine, znanstvenega svetnika, ki pravi da nekateri kljub desetletjem klavrnega vedrenja in zadrtega oblačenja v stroki niso uspeli napisati niti ene same knjige.  A ob tem dodajam, da tistim, ki se trudijo veselo mečejo polena pod noge. Dobili smo novo knjigo po zaslugi dveh, ki želita, da se ohranijo dela Josipine Turnograjske in, da jih beremo  čeravno šele po 170 letih od njene smrti.