Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIV št. 14
NA STEŽAJ
Oktobra se od bogastva šibijo vinske gorice. En hribček bom kupil, bom trsek sadil … Pa še to je dodal naš blaženi Anton Martin: … prijatle povabil, še sam ga bom pil. Je po tem sodeč vodil rojake v alkoholizem; pijančevanje? Nikakor; kar dokazuje njegov spev čisti in najbolj potrebni pijači – vodi! »Izvira izpod skalce, prelepo sveti se.« Toda ne gre pozabiti, da Odrešenik v svojo kri ni spremenil in posvetil vode, ampak vino! Ko duhovnik pri sveti maši prilije v kelih nekaj vode, to ponazarja ob Kristusovi božji tudi njegovo človeško naravo. Velja pomisliti, kje so naše misli, ko se pri oltarju dogaja tako pomembno dejanje. Sredi vinskih goric se pa oglašajo klopotci. Mi jim radi prisluhnemo, za ptičje jate so opozorilo, da niso one sadile, sejale in gojile. Tudi marsikdo od nas ni tega počel, ni mu pri tem delu teklo od čela. Vsi pa se moramo zavedati, da kruh na zemlji raste. Kar božjemilo je koga slišati, češ da je odvrgel že veliko mesa, ampak »nikoli niti mrvice kruha«. Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga, so nas nekdaj učili starši. Prav kruh ponazarja Boga; Kristusa. Hostija je božji Kruh. V zgodovini in janzenistični vzgoji je obhajilo veljalo kot nagrada, ne kot duhovna potreba. Od tega še ni minilo sto let. Ciborij se je na široko odprl šele po 2. vatikanskem koncilu. V kelih za Rešnjo kri padajo Jezusove golgotske solze. Ali jih dovolj spoštujemo? Obhajilo iz gole navade ni sveto dejanje. V pripravi nanj se morajo odpreti vrata srca. Tiho, a na stežaj. Berta Golob
Sveti nadangeli Mihael, Gabriel in Rafael
V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije Božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. V bogoslužju je v četrti evharistični molitvi v hvalospevu na Boga Očeta, lepo rečeno: »Edini ti si dober in vir življenja, vse si ustvaril zato, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči. Pred teboj stoje neštete množice angelov, ki ti noč in dan služijo, gledajo slavo tvojega obličja in te nenehno poveličujejo.« V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra.
Mihael pomeni 'kdo kakor Bog?'. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki Mihaela označuje kot 'velikega kneza'. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah. Nadangela Mihaela najpogosteje upodabljajo z mečem in sulico kot borcem zoper zmaja – satana.
Gabriel pomeni po hebrejskem deblu 'božji mož' ali 'božji junak'. V Stari zavezi je omenjen le v Danielovi knjigi, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Najprej in najbolj pogosto so ga upodabljali v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji. Pri oznanilu rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju se angel predstavi: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.« Češčenje nadangela Gabriela se je uveljavilo po 10. stoletju, šele papež Benedikt XV. je njegov praznik leta 1921 raztegnil na vso Cerkev in določil, naj se povsod praznuje 24. marca, dan pred praznikom Marijinega oziroma Gospodovega oznanjenja. Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. V ljudski vernosti pa so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika že prej častili sli, poštni uradniki in raznašalci časopisov.
Nadangel Rafael, čigar ime pomeni 'božje zdravilo' ali 'Bog je ozdravil', se omenja v svetopisemski Tobijevi knjigi. Ko pride v hišo pobožnega Tobija, se predstavi: »Jaz sem Rafael, eden izmed sedmih, ki stojimo pred Gospodom.« Spremljal je njegovega sina, mladega Tobija, na potovanju v daljno deželo, da je njegovo bodočo ženo Saro rešil mučenja hudobnega duha in da je po vrnitvi ozdravil starega Tobija. Zato velja nadangel Rafael v krščanskem izročilu za angela, ki pomaga človeku predvsem dosegati zdravje, pa tudi kot tistega, ki spremlja ljudi na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Nadangela Rafaela navadno slikajo kot popotnika s palico in bučko, včasih z ribo in kot spremljevalca mladega Tobija. Njegov praznik so od 11. stoletja dalje obhajali na različne datume, papež Benedikt XV. pa je leta 1921 določil, naj se po vsej zahodni Cerkvi obhaja 24. oktobra. Imena vseh treh nadangelov so tudi priljubljena krstna imena: pri nas ima največ varovancev nadangel Mihael, nekaj manj Gabriel, še nekoliko manj pa Rafael. Uveljavljene so številne moške in ženske oblike teh imen.
Z molitvijo kličimo na pomoč sv. Mihaela kot zavetnika vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudobnih duhov:
Sveti nadangel Mihael,
brani nas v boju,
bodi nam v pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudobnega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
ponižno zato prosimo.
In ti vodnik nebeške vojske,
satana in druge hudobne duhove,
ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z Božjo močjo v pekel pahni.
Amen.
Sveti angeli varuhi
V Katoliški cerkvi 2. oktobra praznujemo svete angele varuhe. Podlaga za češčenje angelov je nauk Svetega pisma. Že Stara zaveza pozna angele, ki varujejo ljudi v nevarnostih. Kakšni dve stoletji pred Kristusom se je pri Judih izoblikovala vera v angele varuhe in v tem smislu Jezus pravi: »Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih! Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta« (Mt 18,10). Z besedo 'mali' Jezus ne misli na otroke, ampak na ljudi v telesni ali duhovni stiski.
Na temelju Svetega pisma je teolog Franc Suarez vlogo angelov varuhov v odnosu do nas povzel v šest točk:
1. odstranjajo od nas nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in našo dušo;
2. nagibljejo nas k temu, da delamo dobro in se varujemo hudega;
3. odstranjajo od nas napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav pa tudi moč nevarnosti, ki izvirajo iz naših slabih nagnjenj in priložnosti za greh;
4. naše molitve prinašajo pred božje obličje;
5. prosijo za nas;
6. grajajo nas in na neki način kaznujejo, če je to za nas koristno in zveličavno.
Češčenje angelov kot osebnih varuhov slehernega človeka se je v Cerkvi uveljavljalo postopoma. Na Zahodu je postalo bolj izrazito zlasti od 9. stoletja naprej. Vse do 15. stoletja pa je bilo v bogoslužju povezano s praznikom sv. Mihaela nadangela 29. septembra. Poseben praznik angelov varuhov je nastal najprej v Španiji v 15. stoletju. Od tam se je razširil v Francijo in deloma drugod po Evropi.
Svete maše in mašni nameni od 29.9. do 20.10. 2024
Po. 30.9. +Frančiška Lipovšek obletna ob 18. uri Hieronim
To. 1.10. Terezija Deteta Jezusa
Sr. 2.10. + Martinkovčevi iz Vrha
+Janez Cerar obletna in pokojni Joškovčevi ob 18. uri Angeli varuhi
Če. 3.10. Gerard opat
Pe. 4.10. +Ambrož Golob
+za okojne Oglarjeve ob 18. uri Frančišek Asiški redovnik prvi petek
So. 5.10 + Milena Urankar ob 8 . uri Marija favstina redovnica
Ne. 6. 10. 27. nedelja med letom rožnovenska nedelja začetek tedna družine Bruno redovnik ustanovitelj kartuzijanov
+ za pokojne starše ivana in Ano in stric Ivan obletna ob 8.30 uri
Po. 7.10. +Terezija Batič ob 18. uri Rožnovenska Mati Božja
To. 8.10. Benedikta devica mučenka
Sr.9.10. +Marija Stražar ob 18. uri Dionizij škof
Če.10.10. Danilo mučenec
Pe. 11.10. + Franc Oražem obletna ob 18. uri Janez XXIII. papež
So. 12.10. +Marija Udovč ob 8. uri Maksimiljan celjski mučenec
Ne 13.10. 28. navadna nedelja med letom Koloman mučenec
+Marija Boštaj in Franc Avbelj obletna ob 8.30 uri
Po.14.10. +Joži in Franc Urankar Spodnje Loke ob 18. uri Kalist I papež
To.15.10. Terezija Avilska redovnica
Sr.16.10. + Ivan Pohlin ob 18. uri Marjeta redovnica
Če 17.10. Ignacij Antiohijski škof
Pe. 18.10. +Marija Štolfa ob18. uri Luka evangelist
So.19. 10 +Maks Cerar ob 8. uri Pavel od Križa duhovnik
Ne.20.10. 29. nedelja med letom misijonska nedelja Rozalina redovnica
+ Ivan Urbanija obletna in Mrnovi ob8.30 uri
Obvestila
Na prvi petek 4. 10 bosta duhovnika obiskovala starejše in bolne po domovih prijavite, če želite , da obiščejo tudi vašega boplnega ,ali starejšega
V nedeljo 20. oktobra bo veroučna sveta maša sodelujejo učenci 5. razreda
Mesec oktober je mesec rožnega venca zato bo pred vsako sveto mašo pol ure prej molitev rožnega venca
Ob petkih ponovno uvajamo spovedovanje pred mašo, če bo možno in bo spovednik tudi med mašo
Nedelja 20.10 je misijonska nedelja
V soboto 26. oktobra pripravljamo vsežupnijsko romanje k Gospe Sveti od tu so naši predniki prejeli krščansko vero, vojvodski prestol ,Prestol je imel pomembno vlogo v tretjem delu obreda ustoličevanja koroških vojvod, saj je na njem novi vojvoda potrdil fevde vazalom, samostan i Eme Krške oin cerkev .Prijave se zbirajo do 20. oktobra na tel 031 671 094 oz na elektronski naslov zupnija.brdo@rkc.si Cena romanja bo odvisna od števila priajvljenih romarjev in romark. Romanje je namenjeno vsem faranom in farankam iz župnij, ki jih upravlja župnik Bernard Rožman.
Animatorji iz Brda bodo tudi letos za praznik Vseh svetih prodajali lesene svečke :svečke z različnimi motivi bodo na voljo od 20. do 27. oktobra pri svetih mašah. Cena svečke prostovoljni prispevki
Člani Karitas so poskrbeli za svečke za praznik vseh svetih priporočen dar je vsaj 2. evra in gre v dobrodelne namene Sveče bodo na razpolago v vseh naših župnijskih cerkvah.
Molitvena skupina na Brdu bo imela prvo srečanje 2.oktobra ob 19.30 uri v župnišču. Skupino vodi župnik Ivan Povšnar.
Čiščenje cerkve v Krašnji pred nedeljo 06. 10. je na vrsti skupina 2. Krajno Brdo, SPODNJI DEL VASI.
ŽUPNIJE BRDO, ZLATO POLJE, ČEŠNJICE, KRAŠNJA
Brdo pri Lukovici 3, SI - 1225 Lukovica
tel.: 01 723 67 40 GSM: 031 671 094 Email: zupnija.brdo@rkc.si
Uradne ure: ponedeljek: 9-11h ; sreda, petek po večerni maši. Na praznik uradnih ur ni! V času počitnic so uradne ure po svetih mašah ali po dogovoru.
Poslovni račun župnije Brdo: NLB: SI56 0230 0009 2535 493
Poslovni račun župnije Zlato Polje: NLB: SI56 0267 7025 9617 174