Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIV št. 17
Življenjepis msgr. Vinka Bokaliča Igliča CM, novega kardinala slovenskega rodu
Novi slovenski kardinal in primas Argentine Vinko Bokalič, nadškof v Santiagu del Estero v Argentini, je bil nedavno imenovan za kardinala, kar je pomemben dogodek tako za argentinsko kot za slovensko skupnost. Bokalič je sin slovenskih izseljencev, ki so po drugi svetovni vojni zbežali pred komunizmom. S svojo dolgoletno pastoralno predanostjo in globokim povezovanjem z ljudmi je postal eden izmed ključnih cerkvenih voditeljev v Argentini, hkrati pa še vedno ohranja močno povezanost s svojimi slovenskimi koreninami. Bokalič se je rodil 11. junija 1952 v Buenos Airesu v družini slovenskih izseljencev. Njegov oče Vinko iz Mengša in mama Pavla Iglič iz Prevoj pri Lukovici sta se leta 1949, po poroki v Špitalu na avstrijskem Koroškem, preselila v Buenos Aires, kjer sta začela novo življenje v številni slovenski skupnosti, imenovani "Slovenska vas". Slovenska vas je ena izmed šestih skupnosti v velikem Buenos Airesu. Tu so zgradili strnjeno naselje, ki je obsegalo šolo, cerkev ter kulturne in športne objekte. Skupnost je bila pomemben steber ohranjanja kulturne in verske tradicije, vključno s slovenskim jezikom, šolo, cerkvijo in različnimi kulturnimi dogodki. Vodenje pastorale v Slovenski vasi so prevzeli slovenski lazaristi, ki so tu delovali že od leta 1956, ko je bila ustanovljena najprej vikarija in kasneje župnija. Iz te župnije je izšlo več fantov, ki so vstopili v red lazaristov, med njimi Jaka Barle, Jože in Vinko Bokalič ter Branko. Pomemben vpliv na njihovo oblikovanje so imeli lazaristi, kot sta Janez Petek, Ladislav Lenček in Franc Sodja. Jože in Vinko Bokalič sta nadaljevala svojo pot v različnih provincah lazaristov – Vinko v argentinski in Jože v slovenski. Jože je v Sloveniji deloval le nekaj mesecev, nato pa poslanstvo nadaljeval v hiši Slovenske province lazaristov v Slovenski vasi v Lanusu. Ta skupnost je igrala ključno vlogo v življenju slovenskih izseljencev v Argentini (tu so zgradili strnjeno naselje s šolo, cerkvijo in pripadajoče kulturne ter športne objekte), saj je ohranjala kulturno in versko tradicijo, vključno z jezikom, slovensko šolo, cerkvijo in kulturnimi dogodki. Bokalič je odraščal v močno katoliški družini (sestra Mimi in štirje bratje: Janez, Vinko, Jože in Miha), kjer so gojili ljubezen do slovenstva in katoliške vere. Doma so govorili slovensko, kar mu je omogočilo, da je ohranil materni jezik in povezanost s koreninami. To okolje je močno vplivalo na njegovo odraščanje in kasnejšo odločitev za duhovni poklic. Kot otrok je hodil v slovensko šolo in redno obiskoval mašo ter druge cerkvene dogodke.
To močno versko in kulturno povezanost je spodbujala Misijonska družba lazaristov ter ga navdihovala, da se je po končani srednji šoli odločil za duhovniški poklic. Leta 1970 je Vinko Bokalič vstopil v Misijonsko družbo lazaristov, redovno skupnost, znano po svojem misijonskem delu. V Buenos Airesu je študiral filozofijo in teologijo, kjer je poglabljal svojo vero in duhovno znanje. Po večletnem študiju je bil 1. aprila 1978 posvečen v duhovnika. Novo mašo je obhajal v "Slovenski vasi" v Lanusu skupaj s svojim bratom lazaristom Jožetom, ki je bil posvečen nekaj mesecev pred njim v Ljubljani. Vinko je večino svojega duhovniškega življenja deloval v argentinski provinci, medtem ko je njegov brat Jože deloval kot lazarist v slovenski provinci. Vinko Bokalič je svoje duhovniško poslanstvo začel z izjemno predanostjo in zavzetostjo. V Cerkvi je opravljal več služb, med drugim je deloval kot župnik, skrbel za mladinsko pastoralo, bil rektor semenišča in vizitator Misijonske družbe v Argentini. Poleg tega je tri leta deloval kot misijonar v škofiji Goya, kjer se je srečeval z ljudmi v revnejših predelih Argentine, ki so potrebovali duhovno in materialno podporo. Njegovo delo z mladimi, revnimi in misijonskimi skupnostmi je močno vplivalo na njegov pastoralni pristop, ki je bil vedno usmerjen v neposreden stik z ljudmi. Leta 2010 je papež Benedikt XVI. imenoval Bokaliča za pomožnega škofa Buenos Airesa, kjer je tesno sodeloval s takratnim nadškofom Jorgejem Bergogliom, danes papežem Frančiškom. Njuno sodelovanje je bilo ključnega pomena, saj sta skupaj delala na številnih pastoralnih projektih, ki so vključevali pomoč revnim, izobraževanje in krepitev duhovnih poklicev. Kot pomožni škof v Buenos Airesu je Vinko skrbel za pastoralne potrebe velike prestolnice, kjer so bile socialne razmere zahtevne, a hkrati je vztrajal pri pristnem stiku z verniki. Leta 2013, po izvolitvi Jorgeja Bergoglia za papeža Frančiška, je Vinko Bokalič prejel imenovanje za škofa v škofiji Santiago del Estero, ki se nahaja v severozahodni Argentini. Santiago del Estero je precej revna regija, kjer veliko prebivalcev živi pod pragom revščine. Kljub težkim socialnim razmeram je Bokalič hitro navezal stik z ljudmi in okrepil cerkveno skupnost. V svojem novem poslanstvu se je posvečal pastoralnemu delu, kjer je poudarjal pomen bližine med duhovniki in verniki. Verjel je, da mora biti Cerkev odprta in dostopna vsem, še posebej tistim, ki so socialno in ekonomsko zapostavljeni. Julija 2024 je papež Frančišek povzdignil škofijo Santiago del Estero v nadškofijo in Vinka Bokaliča imenoval za njenega prvega nadškofa ter podelil naslov primasa Argentine. Primas Argentine je častni cerkveni naziv, ki označuje najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v državi. Ta naziv nima neposredne upravne oblasti nad drugimi škofi v državi, vendar nosi močno simbolično vrednost. Primas predstavlja voditelja katoliške Cerkve v Argentini in je ključna figura pri povezovanju škofov, duhovnikov in vernikov ter pri zastopanju Cerkve v državnih in mednarodnih odnosih. Položaj primasa prinaša tudi odgovornost, da v argentinskem cerkvenem okolju ohranja enotnost in vodi pastoralne projekte, ki vključujejo celotno državo.
 |
enovanje Bokaliča za primasa Argentine je odraz njegovega dolgoletnega duhovnega dela in prispevka k Cerkvi v Argentini. V svojem dolgoletnem poslanstvu je vedno stremel k temu, da bi bil blizu ljudem, ne glede na njihove socialne ali ekonomske okoliščine. Kot nadškof Santiago del Estero pogosto poudarja, da je treba biti blizu ljudem: "Ne sedim veliko na škofiji. Prepričan sem, da moramo biti blizu ljudem. Stiki, odnosi z ljudmi so dobra zemlja za evangelij." Skozi svoje delo je pokazal, da je Cerkev najmočnejša, ko je blizu svojim vernikom in ko deluje z njimi v duhu sočutja in solidarnosti. Vinko Bokalič je tudi po vseh teh letih ohranil močno povezanost s slovenskimi koreninami, katere je krepil tudi z obiski svojih sorodnikov in sobratov lazaristov v Sloveniji. Povezan je s slovensko skupnostjo v Argentini, ki jo je vedno podpiral, in mu je pomagala, da še vedno tekoče govori slovensko. Njegovo delo v Cerkvi predstavlja vez med slovensko izseljensko skupnostjo in argentinsko duhovno krajino. V tej vlogi je postal most med dvema svetovoma – slovenskim in argentinskim – kar je pripomoglo k bogatenju obeh skupnosti. Ob imenovanju za kardinala je dejal, da ga je to presenetilo, vendar je to imenovanje videl kot izraz Božje volje, ki se odraža skozi dejanja papeža Frančiška. "Tukaj sem, da služim," je poudaril ob imenovanju, kar ponazarja njegovo predanost služenju Cerkvi in vernikom. Bokalič verjame, da mora Cerkev vedno ostati blizu ljudem, jih poslušati in biti odprta do vseh, ne glede na njihovo ozadje ali prepričanje. Vinko Bokalič tako ostaja pomembna osebnost tako v argentinski kot slovenski Cerkvi, ki s svojo preprostostjo, sočutjem in predanostjo nadaljuje svoje delo kot voditelj in duhovni mentor. Njegovo imenovanje za kardinala in primasa Argentine je priznanje njegove dolgoletne zavezanosti Cerkvi in ljudem ter njegovemu neprecenljivemu prispevku k ohranjanju katoliških vrednot v zahtevnem sodobnem svetu. Njegova predanost veri, skupnosti in ljudem, ki jim služi, ostaja osrednji del njegovega poslanstva, s katerim združuje dve kulturi – slovensko in argentinsko – ter prinaša upanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo.
Slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije
Katoliška Cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje. Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje. Na ta praznik bomo slovesno sprejeli nove ministrante, ki so se v tem letu odločili za to plemenito poslanstvo in služenje.
Svete maše in mašni nameni od 2. do 22. decembra 2024
Po. 2.12. +za zdravje ob 18 uri Natalija mučenka
To. 3.12. Frančišek Ksaver
Sr. 4.12. +Jure Pavlič
+Stane Žavbi 30 dan ob 18 uri Barbara mučenka
Če 5.12 Savo opat
Pe 6. 12. +vsi pokojni Gmajnarjevi ob 18. uri Miklavž škof
So. 7.12. +Jože Zupan ob 8. uri Ambrož škof
Ne 8.12 2. adventna nedelja Brezmadežno spočetje Device Marije
+ Živko in Ignac Burja ob 8.30 uri
Po. 9.12. +Rafael Jeras ob 18. uri Bernerd Jezusov redovnik
To. 10.12 Judita svetopisemska žena
Sr. 11.12 +Maks Cerar ob 18. uri Damaz I. papež
Če. 12.12. devica Marija iz Guadalupe
Pe. 13.12. +Ivan Pohlin ob 18. uri Lucija mučenka
So. 14.12. +Marta Pogačar ob 8. uri Janez od Križa duhovnik
Ne. 15. 12. 3. adventna nedelja nedelja veselja Antonija, krizina in druge drinske mučenke
+za župljane Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje ob 8 uri
Po 16.12. +Marija Štolfa ob 18. uri David kralj
To. 17.12. +Milena Urankar ob 18. uri Hijacint redovnik
Sr. 18.12. + Terezija Batič ob 18. uri Gacijan misijonar
Če 19.12. + Marija Stražar ob 18. uri Urban V. papež
Pe. 20.12. +Peter Avbelj in vsi Jakovi ob 18. uri Vincencij Romano duhovnik
So. 21.12 + Marija Udovč ob 8. uri Peter Kanizij duhovnik in cerkveni učitelj
Ne 22.12. 4. adventna nedelja Frančiška K. Cabrini redovna ustaniviteljica
+ Ana Prervinšek ob 8.30 uri
Obvestila
Božična devetdnevnica bo od 16. 12 pri vseh svetih mašah
Peš romanje do kapele lurške Matere božje. v Podgori pri Zlatem polju bo v nedeljo 8. 12. odhod ob 14. uri iz Brda
V nedeljo 15.12. bo v župniji Brdo pri sveti mašoi ob 9. uri maševal tudi kardinal Vinko Bokalič
Petek 6. 12 je prvi petek v mesecu ravno tako tudi sobota 7.12. obisk bolnikov in starejših bo totrej v petek 6.12. pred prazniki pa v petek 20. decembra v mesecu januarju obiska starejših in bolnih ne bo
Predbožično srečanje starostnikov: BRDO, 07. december 2024, ob 14.00 Tudi letos bomo v adventu pripravili srečanje za starostnike, ki bo v soboto 07. 12. 2024, z začetkom ob 14.00. Program: od 14.00 do 15.00 možnost svete spovedi in molitev rožnega venca, ob 15.00 sveta maša, med mašo možnost podelitve zakramenta bolniškega maziljenja. Po maši pa druženje, pogostitev, pogovor in še kaj. Sorodnike prosim, če poskrbite za prevoz. Vse se bo dogajalo v župnišču. Lepo vabljeni tudi starostniki iz vseh naših župnij.
Sto ur molitve se začne v ponedeljek, 9. decembra, ob 12. uri, in se zaključi v petek, ob 15. uri.