Revija odraslih cerkvenih pevskih zborov dekanije Domžale

V koroni smo bili za marsikaj prikrajšani, tako smo bili ob druženja pevcev in pevk cerkvenih pevskih zborov  na vsakoletni reviji odraslih cerkvenih pevskih zborov dekanije Domžale. A ne le njim saj so  bili  za nastope v času korone  prikrajšani tudi mladinski in otroški cerkveni pevski zbori. Zato je bilo nedeljsko popoldne, na nedeljo Kristusa Kralja, le dva dni po godu zavetnice pevcev in organistov sv. Cecilije, toliko bolj pevsko obarvano, saj  je v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu pri Lukovici potekalo dekanijsko srečanje odraslih cerkvenih pevskih zborov dekanije Domžale, na katerem je nastopilo kar trinajst pevskih zborov.  Vseh skupaj, torej pevk in pevcev, zborovodij in organistov, se je nabralo čez dvestopetdeset. Na god sv. Cecilije pred enim letom je v Očetovo hišo odšel zborovodja, dirigent in skladatelj prof. Jože Trošt in pesmi, ki so jih zapeli zbori so bile zapete njemu v spomin. Da so se pevke in pevci lažje zbrali je za uvod na orgle zaigral organist Miha Zavrl nato sta, še preden se je zaslišalo petje, spregovorila Toni Praznik in Anja Avbelj. Če je Toni napovedoval posamezne zbore, sicer v sklopu, se je Anja poglobila v arhive in ugotovila, da so leta 2023 na koru ljubljanske stolnice odkrili dokumente, ki govorijo o prizadevanjih za izboljšanje položaja cerkvenih glasbenikov, ki datirajo v začetek 20. stoletja in ker je nam  prebrala  najbolj zanimive prispevke o zborovodjih, pevcih, organistih in tudi duhovnikih je prav, da jih v pisani obliki povemo tudi vam. Najprej smo  prisluhnili MePZ župnije Trzin, zborovodja in organist Franci Banko. Ženski zbor Jutro župnije Ihan je je zapel pod vodstvom Luka Šiftarja ob spremljavi na orgle Eve Grebenc Slanič, MoPZ župnije Moravče je vodil zborovodja Dominik Štefan, zborovodja in organist Matjaž Pestotnik je pripeljal na revijo zbor župnije Češnjice nad Blagovico. Cerkveni MePZ župnije Sv. Tomaža v Krašnji vodi zborovodja Marko Juteršek na orgle jih je spremljal organist Miha Zavrl, Odrasli zbor župnije Jarše nam je zapel pod vodstvom zborovodkinje Katarine Pirnat in organista Petra Pogačarja, MePZ svetega Mihaela župnije Mengeš že leta vodi zborovodja Andrej Levec, organistka je Ana Kešnar, cerkveni MePZ Marije Vnebovzete župnije Domžale; zborovodja Martin Kozjek, organist Anže Kozjek, MePZ Župnije Moravče; zborovodja Dominik Štefan, organist Tomaž Pirnat, Cerkveni zbor župnije Vrhpolje pri Moravčah; zborovodja Peter Pirnat, organistka Petra Pirnat. Zbor župnije sv. Jožefa Vir vodi Meta Prelovšek na orgle jih spremlja organist Bojan Černe, MePZ župnije Dob se je predstavil tokrat z novo zborovodkinjo Polono Hribar na orgle jih je spremljala organistka Lucija Strmšek. Na koncu so zapeli še gostitelji cerkveni zbor župnije Marije Vnebovzete Brdo; zborovodja Matevž Kink, na orglah jih je spremljal Miha Zavrl. Na koncu revije so pevci in pevke vseh zborov pod vodstvom zborovodkinje Damijane BožičMočnik in ob spremljavi organista Mihe Zavrla zapeli še psalm Gospodove milosti Jožeta Trošta, Mašnik kruh in vino v dar Antona Jobsta in Komu naj srce dam? Hugolina Sattnerja. In sedaj sledijo še obljubljeni zapiski Anje ob katerih so se hihitali tako pevci in pevke  kot zborovodje in organisti in župniki , pri katerem od zapiskov  pa tudi ne  

Poročila župnikov o stanju ljudskega petja v njihovih župnijah:

»Problem smo tudi duhovniki ne pevci, posebej če je organist pasiven glede ljudskega petja. Ljudstvo je ponekod bolj muzikalično kot drugod. Nekatere fare so tako srečne, da imajo par sposobnih in navdušenih pevcev, ki potegnejo vse za seboj. Drugod pa je vse bolj mrtvo, manjka tudi medsebojne organske zveze, zato se tudi skupno petje ne prime.«

Spet drugi župnik takole: » V naši župniji je največji zadržek za ljudsko petje organist sam. Kadar so ljudje sami, pojo vsi. Toda najmanj vnet je organist. Včasih poje vsa cerkev, organist pa tako prehiteva z orglami, da nehajo peti. Je pač križ z organistom in treba je potrpeti.«

Naslednji župnik poroča takole: »Pri nas se je ljudsko petje vpeljalo le pri popoldanski službi božji, pri šmarnicah in pri križevem potu. Pri drugih prilikah se ne goji. Poje se enoglasno, starejši ljudje in moški malo pojejo. Z otroci bi šlo, toda so težave, ker se otrokom brani hoditi k skušnjam, starejši pa ne pridejo.«

Iz druge župnije poročajo: »Osnutek predloga je dober. Ljudsko petje je brez dvoma velikega pomena za tesnejši stik z duhom Katoliške cerkve. A ga bomo pri nas kljub temu v doglednem času težko izpeljali. Ljudje tukaj niso navdušeni za tako petje. Mlajši nočejo, starejši pravijo da ne bodo peli, dobri se opravičujejo, češ, da rajši molijo, s šolskim otroci je nekaj, ampak kmalu popuste. Ljudje tudi niso preveč muzikalični, posebej tisti, ki bi pa radi peli. Že več let se z organistom trudimo da bi vpeljali ljudsko petje, a so uspehi do danes minimalni. Svetujem pa slednje; ker ljudsko petje ni neobhodno k zveličanju potrebno in so se ljudje do zdaj in se bodo mogli tudi za naprej brez njega zveličati, zato naj se nebi tako petje s silo urgiralo, ampak samo priporočalo in naj bi se župnije, kjer tega petja še ni, ne pogubljalo.«

Zadnji  komentar pa pravi: : »Do ideala ljudskega petja smo še daleč, je pa prav ljudsko petje najboljša pot, da se bo ljudstvo z večjim pridom udeleževalo sv. maše in da bo to veliko pripomoglo verskemu življenju. Predvsem naj škofijstvo izda pastirsko pismo o ljudskem petju, da se z avtoriteto prične, ker sicer bodo ljudje mislili, da je to samo sitnost duhovnikov. Bo pa precejšen odpor pri rednih cerkvenih pevcih, ker ti so zelo občutljivi, če bi bili v čem prikrajšani. Nadalje je treba upoštevati tudi temperament: Dolenjci so živahni in je že doslej petje po cerkvi bolj udomačeno, do čim se na Gorenjskem le tu pa tam kdo oglasi pri odpevih pri litanijah…«

V želji po poenotenju in povečanju kvalitete cerkvene glasbe po vseh župnijah ljubljanske škofije so uvedli službo škofijskih nadzornikov, katerih služba je postala natančno nadzorovanje organistov in njihovega dela. Pri tem so si pomagali s sledečim vprašalnikom.

1. Ali izpolnjuje organist vestno svoje verske dolžnosti?

2. Ali je v vsem vdan sv. Cerkvi in ali sveti pevcem in vernemu ljudstvu z lepim zgledom?

3. Ali je organist v svoji stroki dovolj poučen in izvežban?

4. Ali bere pridno Cerkveni glasbenik?

5. Ali se udeležuje tečajev in drugih prilik, kjer si more utrditi in razširiti svoje glasbeno znanje?

6. Ali se vestno pripravlja na bogoslužje, da gre vse gladko in točno?

7. Ali ni morda sam kriv, da vsled slabe priprave po nepotrebnem zateguje službo božjo?

8. Kako orgla? Ali ima navado da prosto fantazira?...

9. Kako spremlja petje?

10. Ali je s pevci prijazen, krotak in potrpežljiv, do vseh enak, ne da bi dajal komu kakšno posebno prednost?

11. Ali dopušča morda, da si pevci sami izbirajo pesmi?

12. Kako proizvaja njegov zbor cresendo in decresendo in zlasti pianissimo?

13. Ali goji tudi ljudsko petje?

14. Ali uporablja tudi orkester in ob katerih prilikah?

15. Ali pazi na čisto intonacijo pri petju in na jasno, pravilno izgovarjanje besedila?

V sklopu priporočil za organiste in pevovodje so v reviji Cerkveni glasbenik izdali tudi priporočila glede obnašanja za cerkvene pevce. Takole pravijo:

1. Imej vedno pred očmi, da je kor del cerkve, da mora torej tvoje obnašanje biti ravno tako, kakor če bi bil spodaj v cerkveni ladji.

2. Opusti vsako šepetanje na koru: kar je neobhodno potrebnega opravi brž na tiho. Ne oziraj se s kora po cerkvi po kakršnih kolih znancih.

3. Bogu poj, ne pa da bi ljudem dopadal.

4. Skrbi, da boš razumel tekst, ki ga poješ, ker na ta način boš pel in molil ob enem.

5. Ubogaj pevovodjo in ne bodi zamerljiv za vsako stvarco.

6. Pazi na dirigenta: na takt, na pogled, na kretanje njegovo; le potem boš pravilno pel in se zraven tudi kaj naučil.

7. Ne zahtevaj od pevovodje nobenega sola in ne jezi se, če odloči za ta posel koga drugega; on najbolje ve komu lahko zaupa kako težje mesto.

8. Tudi zunaj cerkve se obnašaj tako da bodeš dajal lep vzgled in da ne boš nikomur v spotiko.

9. Rad prihajaj k pevskim vajam in ne straši se žrtev; pomisli da ima pevovodja truda in žrtev še desetkrat več od tebe.

10. Opusti šepetanje tudi na vajah, to te le razstresa, moti druge in krade dragoceni čas.

11. Moli tudi včasih kak Oče naš v čast Sv. Ceciliji.

O nagrajevanju cerkvenih pevcev, o čemer se je znotraj želje po izboljšanju finančnega stanja cerkvenih glasbenikov razpravljalo v reviji Cerkveni glasbenik. Glede nagrajevanja cerkvenih pevcev takole:

O kakem pravem plačilu pri pevskem zboru pač skoraj ni govoriti. To je le neka nagrada, ki se daje pevcem. In vendar je tudi ta nagrada potrebna, ako hočeš da veselje ostane. Saj se morejo dovolj truditi. Koliko skušenj, truda, zamude časa in dela je treba, predno se kaj poštenega doseže, zato pa po pravici pristoji pevcem vsaj nekoliko nagrade za njihov trud. In to iz cerkvenega! Saj se pevci vendar ne trudijo za organista, marveč z organistom vred za cerkev, za ljudstvo. V imenu celega ljudstva ravno prepevajo v čast in slavo božjo. Dober župnik pa bo dalje svoje zanimanje za pevski zbor tudi s tem pokazal, da bo ob gotovih prilikah pevce in pevke k sebi povabil na kako »malco« ali kaj podobnega.