Župnijski list Brda, Zlatega Polja, Češnjic in Krašnje leto MMXXIV št. 1
MOLITEV OB JUBILEJNEM LETU 2025
Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva. Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava. Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika. Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.
BLAŽEV ŽEGEN
V ponedeljek, 3. februarja, bomo praznovali god sv. Blaža, škofa in mučenca, ki je zavetnik zoper bolezni vratu in grla. Na ta dan bodo duhovniki pri mašah podelili blagoslov sv. Blaža. Češčenje sv. Blaža je med vernim ljudstvom zelo razširjeno. Zlasti ga časte Hrvati, posebno Dalmatinci. Pravijo mu sveti Vlaho. Dubrovnik si ga je izbral že morda v desetem stoletju za svojega zavetnika. Ko je bil Dubrovnik še samostojna republika, je imel sliko sv. Blaža na državni in trgovski zastavi, na državnem pečatu in kovancih. V vsej Cerkvi velja sv. Blaž za priprošnjika zoper bolezni vratu in grla. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, namreč pripoveduje, da je bil Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane, so prijeli tudi Blaža. Peljali so ga pred sodnika. Naproti mu je prihitela vdova z edinim sinom in jokaje prosila svetnika, naj reši otroka gotove smrti. Požrl je ribjo kost, ki je niso mogli spraviti iz grla. Trpel je silne bolečine. Sv. Blaž je nekoliko pomolil, dečka blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam pa je šel naprej v strašno smrt. Rablji so ga neusmiljeno tepli, potem pa trgali z železnimi grebeni. Naposled ga je dal sodnik obglaviti. To se je zgodilo najbrž leta 316. Sv. Blaž goduje 3. februarja.V zvezi z omenjenim čudežem, ki ga je storil svetnik na poti v smrt, deli Cerkev vsako leto na god sv. Blaža – Blažev blagoslov. Mašnik najprej blagoslovi sveče za ta blagoslov s posebno molitvijo. Nato vzame dve sveči, zvezani v obliki križa, in ju približa grlu vsakega, kdor želi prejeti Blažev blagoslov. Blagoslov podeli z besedami: »Na prošnjo sv. Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Na te besede odgovorimo z Amen. »Blažev žegen« je eden izmed številnih blagoslovov, s katerimi Cerkev prav posebno moli za svoje vernike. Tudi ta blagoslov ima moč iz njene molitve in našega pobožnega prejemanja. Zato je neupravičeno vsako zaničevanje, ki ga izražajo besede: »Koristi toliko ko blažev žegen.« Pri maši bomo blagoslovili bonbone, ki jih boste lahko potem vzeli in nesli domov.
NEDELJA BOŽJE BESEDE
V nedeljo, 26. januarja 2025, bomo po vseh škofijah sveta v okviru jubilejnega leta obhajali VI. nedeljo Božje besede. Gre za pastoralno pobudo papeža Frančiška, s katero želi, da bi ljudje razumeli, kako pomembno se je v vsakdanjem življenju Cerkve in njenih skupnostih sklicevati na Božjo besedo. To je Beseda, ki ni omejena na knjigo, ampak je vedno živa in postaja konkretno in oprijemljivo znamenje. Geslo, ki ga je sveti oče izbral za leto 2025, je verz iz Psalma 119: »Upam v tvojo besedo«. »To je krik upanja: človek v trenutku tesnobe, trpljenja, nesmisla kliče k Bogu in vanj polaga vse svoje upanje,« je poudaril pro-prefekt Dikasterija za evangelizacijo msgr. Rino Fisichella. Papež Frančišek bo na ta dan vodil evharistično slavje v baziliki svetega Petra, dogodek pa bo potekal hkrati s prvim velikim jubilejem vseh, ki delajo na področju komunikacije. Dikasterij za evangelizacijo je za pripravo na praznovanje pripravil knjižico liturgično- pastoralnih gradiv, ki jo je mogoče brezplačno prenesti s spleta. Dokument, ki je trenutno na voljo v italijanskem, angleškem, španskem, francoskem, portugalskem in poljskem jeziku, je pripravljen v podporo škofijam in župnijskim skupnostim: Sussidio Liturgico-pastorale. Za sodelovanje pri dogodkih, povezanih s VI. nedeljo Božje besede, je potrebna registracija na uradni spletni strani: Giubileo 2025 - Accesso al portale.
SVEČNICA - Jezusovo darovanje
V Katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju. Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je ime dobilo po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede starčka Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča znamenita romarica Silvija v svojem spisu s konca 4. stoletja, ki se nanaša na Jeruzalem. Za Rim poročilo o tem obredu in procesiji iz ene cerkve v drugo obstaja iz časa papeža Sergija I. (687–692). Po obredu blagoslavljanja sveč »je praznik znan kot svečnica oziroma praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave,« piše slovenski etnograf Niko Kuret (1906–1995).
Željo, da bi skupno praznovanje postalo stalna praksa, je že večkrat izrazil papež Frančišek. Pridružujeta se mu tudi carigrajski patriarh Bartolomej I. in koptski patriarh Tavadros.
Ekumenizem je bistvena sestavina sinodalnega procesa, ki poteka v Katoliški Cerkvi in mu je dala nov zagon pred kratkim končana sinoda škofov v Rimu. Sinoda pomeni »skupno hojo« ali »skupno pot« tistih, ki verujemo v Jezusa Kristusa, ki je sebe imenoval »Pot«. Ekumenska misel je vseskozi spremljala razmišljanja udeležencev. Švicarski kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za edinost kristjanov, je na tiskovni konferenci 10. oktobra lani svoje misli takole povzel: »Sinodalna pot je hkrati ekumenska pot in ekumenska pot ne more biti drugačna kakor sinodalna.« Zato k ekumenizmu spada »izmenjava darov, pri čemer se drug od drugega učimo v prepričanju, da nobena Cerkev ni tako bogata, da ne bi potrebovala prispevka drugih Cerkva, in nobena tako revna, da ne bi mogla ničesar nuditi«.
Kardinal je zanikal, da bi šlo za krizo ekumenizma, gotovo pa se srečuje z različnimi izzivi. Žalosti nas predvsem vojna v Ukrajini in izjave ruskega patriarha Kirila, ki podpira vladajočo politiko. Po letih zbliževanja in ekumenskih prizadevanj je nevarnost, da ta vojna za dolgo obdobje poglobi prepad in zabije klin v medsebojne odnose. Leta 2016 sta se na Kubi srečala papež Frančišek in patriarh Kiril. Papež je upal, da bo v naslednjih letih iz Moskve prejel povabilo na obisk, a ga ni bilo. Ta vojna je hud udarec ekumenizmu. Prinesla je tudi razdor znotraj pravoslavnega sveta, predvsem med rusko in carigrajsko Cerkvijo.
Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija v Rimu, je zapisal: »Ekumenizem pomeni mir in vsaka vojna je poraz za Cerkve.« Carigrajski patriarh Atenagora pa je v 60. letih izrekel načelo, ki govori o še nedoseženem idealu: »Cerkve med seboj sestre, ljudstva pa bratje.«
Kristjani si v svetem letu kličemo v spomin, da smo »romarji upanja«. Logotip jubileja prikazuje ljudi, ki se oklepajo križa, znamenja vere in hkrati upanja, saj se spodnji del križa nadaljuje v sidro. Tudi kardinalove besede ob sinodi vzbujajo upanje, ki ne razočara: »Ekumensko gibanje se odvija s tem, da hodimo skupaj, molimo skupaj in sodelujemo. Jezus učencem edinosti ni ukazal, ampak je zanjo molil. Tudi mi ne moremo storiti ničesar boljšega, kakor da molimo, da se edinost uresniči kot dar Svetega Duha.«
Prof. dr. Bogdan Dolenc
.Svete maše in mašni nameni od 1. januarja do 9. februarja 2025
Po 20.1. +Marija obletna in Vinko Lipovšek ob 18. uri Fabijan Boštjan mučenca
To 21.1. Neža mučenka
Sr. 22.1. +Ivanka in Franc Urankar (Krašnja 49) ob 18. uri Vincencij mučenec
Če.23.1. Severijan in Akvila mučenca
Pe.24.1. + Frančišek Šum obletna
+Brane Močnik 7. dan ob 18 uri v cerkvi Frančišek Saleški škof
So.25.1. +Marija Štolfa ob 18. uri spreobrnitev apostola Pavla
Ne 26.1. 3. nedelja med letom nedelja Božje besede Timotej in Tit škofa
+ Vladislava Rihtar obletna in družina Rihtar ob 8.30 uri
Po 27.1. +Terezija Batič ob 18. uri Angela Merici ustanoviteljica uršulink
To.28..1. Tomaž Akvinski cerkveni učitelj
Sr.29.1. +Jože obletna in pokojni iz družine Čebulj ob 18. uri Valetij škof
Če.30.1. Martina mučenka
Pe.31.1. +Ana Pervinšek obletna ob 18. uri Janez Bosko
So.1.2. +Marija Udovč ob 8. uri Brigita Irska opatinja
Ne. 2.2. Gospodovo darovanje svečnica Simeon in Ana preroka
+za župljane Brda, Zlatega Polja, češnjic in Krašnje ob 8.30 uri
Po 3.2 ++za zdravje ob 18. uri Blaž škof in mučenec
To.4.2 Oskar škof
Sr. 5.2 +Julijana Nikolovski 30. dan ob 18. uri Agata devica
Če. 6.2. Doroteja mučenka
Pe.7.2. +Boškovi in Avbeljnovi ob 18. uri Julijana vdova
So.8.2. +Marija Stražar ob 8. uri Hieronim duhovnik
Ne 9.2 5. nedelja med letom Apolonija-Polona devica in mučenka
+Živko Burja
+Marija in Franc Avbelj (Koreno) ob 8.30 uri
Obvestila
V ponedeljek 20. januarja sestanek ŽPS Krašnja
V soboto 1. februarja ministrantske vaje ob 9. uri
V nedeljo 2. februarja blagoslov sveč in nabirka za razsvetljavo
V nedeljo 2. februarja pri sveti maši sodelujejo veroučencvi 1. in 2. razreda veroučne šole
V ponedeljek 3. februarja blagoslov svetega Blaža
V petek 7. februarja je prvi petek in obhajanje bolnih in starejših
Statistika
V župniji Krašnja je bilo v preteklem letu podeljen krst 4 otrokom porok ni bilo s tega sveta se je poslovilo 6 fananov