Škofjeloški pasijon
Številni obiskovalci tokratnega že 30. kmetijsko obrtnega sejma Komenda 2025, ki je potekal od 3. do 5. oktobra na prostorih KK Komenda so se tokrat lahko seznanili tudi z prireditvijo, ki bo potekala v letu 2026. Kar nekaj zanimivosti najdemo v cerkvah poleg številnih kipov svetnikov in same zgradbe, sta značilnosti tudi postni prt in pasijon. A ne tisti, ki ga beremo, ampak tisti, ki ga igrajo v njem tudi pojejo in še kaj lahko vidimo na uprizoritvi le tega. A tako postnemu prtu kot pasijonu je značilno, da pripovedujejo Jezusovo zgodbo. Prvi naslikane podobe na platnu , ki zakriva oltar v času posta vernikom pripoveduje zgodbo, če se le poglobijo v posamezne slike. Namen drugega je isti, le da tu slike oživijo. Zagotovo je najbolj poznan Škofjeloški pasijon, ki ga bodo ponovno uprizorili prihodnje leto in ga je napisal kapucin Romuald, njegovo pravo ime je bilo Lovrenc Marušič in je bil doma iz Štandreža pri Gorici. Ve se, da je bilo piscev več. Pater Romuald je v letih med 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije (magister processionis). Rokopis ima letnico 1721. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku. je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Je eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja. Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Sestavljeno je iz 865 verzov in 13 podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob. Spokorne procesije so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in bile že v visokem srednjem veku znane po vsej Evropi. Njihov namen je bil svetopisemske zgodbe približati preprostemu človeku, mu s tem pomagati pri premagovanju vsakdanjih tegob in ga usmerjati k spreobrnjenju. Škofjeloški pasijon se danes, tako kot v Romualdovem času, uprizarja v postnem in velikonočnem času, v obliki procesije po ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke. Skozi mesto se pomikajo skupine nastopajočih, ki v dramski obliki uprizarjajo posamezne prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze. Ob tem velja zapisati, da je Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in bo kot tak prvič uprizorjen. S svojo spektakularnostjo in izpovedno močjo je ena najlepših pasijonskih iger na svetu , ki je živa ,večna zgodba, ki nosi s seboj močno sporočilo o smislu človeškega bivanja na zemlji. In, če si boste ogledali Škofjeloški pasijon v soboto 21. marca ob 20 uri , nedeljo 22. marca ob 16. uri v soboto 28. marca ob 20. uri , nedeljo 29. marca ob 16, uri ,ali na velikonočni ponedeljek 6. aprila ob 16. uri , v soboto 11. aprila ob 20. uri in še v nedeljo 12. aprila ob 16 uri potem lahko zavijete še v Kapucinsko knjižnico v kapucinskem samostanu, ali si ogledate Loški muzej na gradu ter pasijonski kotiček v prostorih TIC na Cankarjevem trgu v središču Škofje loke. Nič zato, če ne bo časa za ogled potem, lahko pridete tudi prej, ali pa kašen drug dan, kajti vedno ste dobrodošli . Ne pozabite doživeti enkratno izkušnjo pasijonske igre Škofjeloškega pasijona in obiska starodavne Škofje loke, ki ima kaj za pokazati. DJD
