V cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri sveti maši zapeli Pučki pivači

Že tretja generacij neguje stike, ki so jih stkali njihovi stari očetje pred davnimi leti in verjetno, ga bo negovala tudi naslednja generacija.Gregor Luštrek nadaljuje prijateljske vezi z ljudmi s katerimi so prijateljevali že njegov stari oče in oče v nekdanji Jugoslaviji in se
dane s nahajajo v sosednji Hrvaški točneje v Splitu. Njegovemu povabilu so se odzvali Pučki pivači iz župnije sv. Jurija iz Splita in tako so nam zapeli pri sveti maši v soboto 11. oktobra ter na koncu pripravili še krajši koncert nabožnih pesmi. Seveda na koncertu ob
tem ni manjkala niti pesem, ki poboža dušo in uho in nas s svojim dalmatinskim melosom popelje v Dalmacijo. Uvodoma je pri sveti maši Gregor Luštrek najprej razložil posebnost mesta Splita, ki se je razvil okrog sedmih krajev Kaštel Sućurac, Kaštel Gomilica, Kaštel
Kambelovac, Kaštel Lukšić, Kaštel Stari, Kaštel Novi, Kaštel Štafilić in so pomembni obrambni deli Splita. Vsak ima svoje posebnosti, ki zaznamujejo to sredozemsko območje. Kašteli so eno prometno najbolj povezanih mest, zato poleg mednarodnega letališča Split –
Kaštela tu najdete tudi železniško postajo v Kaštel Starem, medtem ko je z avtocesto Split–Zagreb povezano z vstopno-izstopnimi odseki, med katerimi so najbližji tisti v Prgometu in Vučevici. V Kaštelih delujejo številne druge ustanove in združenja, ki s svojim delovanjem
bogatijo kulturno življenje mesta vse leto in eno izmed njih so tudi Pučki pivači. Številne prireditve kot na primer Večeri dalmatinske pisme in Međunarodna smotra folklora so stalnica, ki potekata julija in negujeta klapske pesmi oziroma folkloro. Kot zanimivost naj ob tem
zapišem, da Pučki pivači pasijon še pojejo in tako bogoslužje naredijo še bolj slovesno. Ob tem je razložil zakaj ga pri nas beremo, ker je število duhovnikov, ki bi bili pevsko sposobni pasijon zapeti kot je treba vse manj smo preši na branje le tega. V nagovoru se je spomnil
tudi planincev, ki so izgubili življenje v gorah v teh dneh in so prihajali iz njihovega kraja ter se obrnil na evangelij , ki govori o ozdravljenih gobavcih in o tem, da se je le eden zahvalil. Ter o tem, da premalokrat znamo reči hvala ne le ženi, možu, otrokom domačim
ampak tudi Bogu, da nas je obvaroval nesreče. In v pesmi, ki so jo peli pevci Tebi Gospod pojem, tebe iščem je toliko simbolike, da bi jolahko peli vsak dan v priprošnjo in zahvalo. DJD