Perspektive cerkve sv. Luka v Sp. Praprečah

V Sloveniji sodimo v sam evropski vrh po številu cerkva in kapelic saj jih imamo preko 300 in med bisere cerkvene sakralne stavbne dediščine zagotovo sodi cerkev sv. Luka v Spodnjih Praprečah. Triladijska gotska cerkev sv. Luke z začetka 16. stoletja ima
nenavadno in neobičajno obliko in spada med cerkve, kjer so ohranile gotske prvine, saj je bila večina cerkva na Slovenskem barokizirana, in kot taka predstavlja eno najpomembnejših stavb iz prve polovice 16. stoletja. V tej cerkvi naj bi leta 1525 potekala prva protestantska
maša. V njej in v njeni okolici je bil posnet tudi del filma o Primožu Trubarju. Cerkev je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Največja vrednota cerkve je poznogotska arhitektura z ohranjeno sočasno renesančno poslikavo. Čeprav je cerkev sv. Luke
stara pol tisočletja je s prenovo dobila prvotno oblikovani ambient s pogledom v vse tri s svetlobo ožarjene oltarne zaključke in tako s svojo izpeljavo bogati slovensko sakralno arhitekturo 16. stoletja. Tako podružnična cerkev svetega Luka v spodnjih Praprečah letos
obeležuje 500 letnico obstoja, ki so jo slovesno obeležili s tremi odmevnimi koncerti in mini simpozijem ter v nedeljo po godu svetega Luka z slovesno sveto mašo. V četrtek 16. oktobra so se številni odzvali povabilu in se zbrali v cerkvi svetega Luka na simpoziju kjer so zbrane nagovorili Andreja Kos univ. dipl.
umetnostna zgodovinarka, Damjana Pečnik umetnostna zgodovinarka konservatorka svetovalka ZVKDS in Jože Drešar konservator in restavrator iz podjetja GNOM. Vsi skupaj so nam podali nek drugačen pogled na cerkev in nam s tem odkrival delček zgodovine le te Pogovor je povezoval Matevž Kink. Mini simpozija sta se poleg številnih ljubiteljev zgodovine in vaščanov udeležila tudi županja občine Lukovice mag. Olga Vrankar in domači župnik Bernard  Rožman. Za začetek simpozija nam je spregovorila Andreja Kos in to pred cerkvijo in sicer na zadnjem delu, kjer se vidi mogočnost gradnje., slednja je potekala kot zanimivost le pet let, med tem, ko je obnova trajala 10 let. Nato smo spoznavanje cerkve takoj za tem, ko smo se seznanili še z zvonikom in vhodnim portalom podali v notranjost in se spoznali z številnimi svetniki na freskah. Spoznali smo tako zgodovino kakor mojstra Štefana mojstra kamnoseka, ki je opravil večino del pri gradnji. Ob tem beseda ni mogla mimo tistih, ki so gradnjo naročili in tudi o tem zakaj so zgradili to poznogotsko umetnino. O sami obnovi je spregovorila Damjana Pečnik, ki je bila vodja prenove in se obenem spomnila začetkov mladih zagnanih restavratorjev, župnika Andreja Sveteta, ki je obnovo podpiral in ne
nazadnje tudi župana Živka Anastazija Burje, ki je našel sredstva za obnovo, čeravno ni bilo lahko . Obnova se je začela z diplomsko nalogo Andreje Kos in se na koncu končalo z čudovito obnovljeno cerkvijo svetega Luka. O obnovi o gradni brez cementa je spregovoril Jože Drešar in med tem navedel tudi nekaj zanimivosti. Poleg številnih zanimivosti v zvezi z zgodovino, številnih letnic in prenove in končno obnovo cerkve se je restavratorjem najbolj vtisnilo v spomin odlično sodelovanje med njimi ter farani, župnikom in županom. DJD