Jaslice pri frančiškanih v Kamniku
Predstaviti sveto pismo, ali dogodke v času Jezusovega življenja najnižjemu sloju , ki ni znalo niti brati niti pisati ni bilo lahko ,a so se nekateri znašli in tako smo dobili postne prte, ki so služili za zakritje oltarja v postnem času, da bi se naše oči spočile od vse tiste pozlate in glamurja razkošja, eleganca, lepota, ki vzbujajo pozornost, občudovanje. Tudi oči obiskovalcev svetih maš naj bi se postile v postnem času. Bogata poslikava postnih prtov pa je služila tudi verskemu poduku. »Postni prti so bili Biblija za tiste, ki niso znali brati. Postni prti so bili torej razlaga svetega pisma in ne le to tudi vere, kulture in šeg kraja v katerem so jih imeli obešene v cerkvi. Čeprav se je večina postnih prtov sčasoma izgubila se je na Koroškem veliko teh dragocenosti ohranilo in jih uporabljajo tudi v današnjem času – kot post za oči. In tako kot postni prti je tudi z jaslicami, ki z svojo umetniško upodobitvijo pripovedujejo o Kristusovem rojstvu. Sveti Frančišek Asiški (1181–1226) velja za moža ki je prvi postavil upodobitev božičnega dogodka. Po zapisih Tomaža iz Celana je leta 1223 Frančišek kakšnih petnajst dni pred božičem hotel »predstaviti Dete, rojeno v Betlehemu«. Prvo jasli je ustvaril fra Giovanni di Bartolomeo v mestu Fabriano v osrednji Italiji okoli leta 1384. Sprva je bila postavitev hišnih jaslic v domeni plemstva in bogatih družin, kasneje pa so jih dobili tudi preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih deželah prevzemali v različnih obdobjih. V Rimu so po domovih jaslice postavljali v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa so bile doslej znane najstarejše jaslice postavljene leta 1562. Pri nas so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda. Ko so se v 13. stoletju oblikovala naša mesta, so se vanje kmalu naselili tudi frančiškani in s seboj prinesli duh svojega ustanovitelja. Nastanek jaslic pri nas je povezan s prihodom jezuitov. V prvi polovici 17. stoletja so z namenom ljudem približati božični dogodek, z gledališko igro uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi z zibelko. Da bi ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so »bistveni prizor dogodka« postavljali tako, da bi ostal nespremenjen. Iz te potrebe so nastale jaslice, kakor jih poznamo danes. Gre za del igralskega prizora, ki ga zamenjajo figure, ki nemo in molče nadaljujejo, tisto kar se je predhodno odvijalo na odru. In ko se napotimo na ogled jaslic zagotovo ne moremo mimo frančiškanske cerkve kjerkoli že smo in tako v Kamniku lahko opazujemo Veliko planino v malem s pastirskimi kočami, Preskarjev muzej, žago, prevoz lesa pašo in mogočne Kamniško-Savinjske Alpe v ozadju. Seveda se ozremo tudi v nebo in v bel dim, ki se iz koč vali v eno smer . In ne le ob pogledu v domovanja tudi drugače nas preseneti natančnost izdelave posameznih detajlov tudi planšarice, ki kuri štedilnik, sem že hotel šporhet napisat. Zudi drevo samotar, ki krasi jaslice je nekaj identičnega Veliki planini kot je tudi vse ostalo. In ker je poleg tematike vloženo veliko truda v res natančno do podrobnosti izdelane detajle iz Velike planina nas zvonček, slednji je vezan na senzor opominja, da je bistvo jaslic Jezusovo rojstvo, ki je sredina vsega dogajanja in tokrat v Kamniku je novo rojeno dete v prvem planu, kar za nekatere jaslice v naših cerkvah ravno ne morem zapisati. DJD
