Župnijski list Brda in Krašnje MMXXVI št. 5
SVETI PEREGRIN MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE:
O, veliki sveti Peregrin, Tebe so klicali »Veliki«, »Močni«, »Čudodelnik«, zaradi veliko Tvojih čudežev, ki si jih sprejel od Boga za tiste, ki so se zatekali k Tebi. Veliko let si v svojem telesu nosil bolezen, ki je uničila
Tvoje mišice in katera je postala mesto izvira vseh milost, ko človeška moč ni več mogla zdržati. Bil si nagrajen z videnjem Jezusa, ki je prišel s križa in ozdravil Tvojo bolezen. Prosi Boga in našo drago Mater
Marijo, da ozdravita bolezen, ki ti jo izročam (v tišini srca izgovori ime bolezni za katero moliš). S pomočjo tvoje močne priprošnje lahko sedaj in v večnosti pojem Bogu zahvalno pesem za Njegovo veliko dobroto in milost.
Amen.
ŠMARNICE 2026
TEMA LETOŠOŠNJIH ŠMARNIC: Bogati ubožec iz Assisija, avtorja Aca Jeranta. Šmarnice nas popeljejo v življenje sv. Frančiška Asiškega, čigar 800. obletnico smrti obhajamo v letošnjem letu, ki ga je papež Leon XIV. razglasil
za Frančiškovo leto. V razgibanih zgodbah spremljamo Frančiška od otroštva, ko je sanjal, da bo postal slavni vitez, do njegovega srečanja z Jezusom, ki mu je spregovoril s križa, ter njegove poti prenove Cerkve, po
kateri je hodil v uboštvu, bratstvu in povezanosti s stvarstvom. Veselimo se uslišanj na njegovo priprošnjo, pa tudi aktualnosti njegovega zgleda za današnji čas: »Hvalite in poveličujte mojega Gospoda, zahvalite se mu in
služite mu v veliki ponižnosti.«
MESEC MAJ JE ŠE POSEBEJ POSVEČEN DEVICI MARIJI. NA VOLJO BOSTE IMELI LISTKE SIMBOLE IZ PESMI HVALNICA STVARSTVU, NA KATERE LAHKO NAPIŠETE SVOJE PROŠNJE. SPREDAJ PRED
OLTARJEM BODO NA VOLJO SVEČKE, KI JIH PRIŽGETE V TA NAMEN (BREZPLAČNO). LAHKO TUDI POKLEKNETE IN ZMOLITE KAKŠNO MOLITEV PRED FATIMSKO MATERJO BOŽJO. MARIJO ROMARICO BOSTE LAHKO ODNESLI NA SVOJE DOMOVE.IN DOMA SKUPAJ MOLILI ŽELIMO VAM LEP MESEC MAJ.
LJUDSKA POBOŽNOST ŠMARNIC V ZGODOVINI
SLOVENCEV
Šmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z
odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem
drevesu« (Maibaum). Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro
razširila po vsej slovenski deželi. Besedilo za to pobožnost z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak. Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem
Alojzijevišču, leta 1855 so pobožnost obhajali že v romarski cerkvi na Kalobju, leta 1860 v mariborskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku
maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in
peli Marijine pesmi. Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes po cerkvah šmarnice največkrat med mašo. Ker so v zadnjih desetletjih duhovniki šmarnice uporabili tudi kot posebno
katehezo za otroke, je nastalo tudi posebno šmarnično branje za otroke in posebno za odrasle vernike (Družina, 7. 5. 2006). Marijino posebno češčenje v mesecu majniku sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa
so se razvile šele v 18. stoletju. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Pobožnost se je kmalu razširila po drugih zavodih in župnijah, tudi zunaj Ljubljane, in se je ljudstvu brž
močno priljubila. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi zunaj cerkve – na vasi, pri kapelicah in znamenjih. Tako se je splošno udomačila. Z
razmahom šmarnične pobožnosti se je pokazala potreba po šmarničnem branju in primernih pesmih. Prav v času razširjanja majske pobožnosti je slovensko slovstvo dobilo največ nabožnih pesmi.
Res niso bile vse umetniške, a so s primerno melodijo vernikom segle globoko v srce. Pesmi so začeli zbirati v zbirke in jih izdajati v obliki pesmaric. Prvo takšno zbirko je izdal duhovnik Blaž Potočnik leta
1827. Zaradi velikega zanimanja so jo morali trikrat ponatisniti
SVETI FLORJAN
»Nebeški Oče, usmili se vseh, ki jih ogroža ogenj in zaceli rane tistih, ki so utrpeli opekline.« Sveti Florijan je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih in češčenih ljudskih svetnikov.
Nanj niso pozabili niti gasilci, saj se je njegova podoba zopet vrnila na gasilske domove, njemu v čast se darujejo svete maše in vrstijo zaobljubljene procesije. Ime: Je izpeljanka iz
latinskega imena Florus, ki pomeni »cvetoč; svetel, sijajen, krasen«. Od tod slovenska različica imena Cvetko oz. ženska oblika Cvetka.Rodil se je v 3. stoletju, okoli
leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji, umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji. Družina: O njegovem življenju je malo znanega.Že v domači družini naj bi bil krščen in krščansko vzgojen. Služba :
Sprva je živel in delal kot rimski častnik v mestu Aelium Cetiumin (St. Pölten), nato pa postal vodja pisarne cesarjevega namestnika v rimskem Lauriaku, današnjem Lorchu pri Ennsu v Zgornji Avstriji. Preganjanje: Živel
in deloval je v času cesarja Dioklecijana, pod katerim je izbruhnilo grozovito preganjanje kristjanov. Ko so v Lauriaku prijeli čez šestdeset kristjanov, večino vojakov, se je Florijan postavil zanje in jih skušal rešiti, a so tudi njega
prijeli in zaprli. Mučeništvo: Vojaki so ga najprej prebičali, nato pa mu z ostrim železjem trgali meso s pleč. Naposled so mu okoli vratu navezali težak kamen in ga vrgli v valove reke Enns. Legenda: Legenda pripoveduje, da je
Florijan klečal na bregu reke in molil, nobeden od vojakov pa si ga ni upal potisniti v globoko reko, dokler se ni do njega prerinil mlad človek in ga sunil, da se je zvrnil v reko. Ko je pogledal za njim, pa je nenadoma
popolnoma oslepel. Pokop: Florijanovo naplavljeno truplo je po legendi varoval orel tako dolgo, dokler ga ni vdova z imenom Valerija pokopala na svojem posestvu. Kasneje so nad njegovim grobom sezidali kapelo, nato pa
sloveči samostan avguštinskih kanonikov. Njegove relikvije so tudi v Rimu in Krakovu. Zavetnik: Najbolj znan je kot zavetnik proti požarom in povodnjim, častijo ga gasilci, kovači, dimnikarji, pivovarji, sodarji, lončarji, izdelovalci
mila. Je zavetnik ob suši, proti nerodovitnosti polja, proti viharju, pri opeklinah; Zgornje Avstrije, Bologne, Krakova, Linza, škofije Chur v Švici. Priprošnjiki: je eden izmed 14 »priprošnjikov v sili«, na katere se ljudje
obračajo v različnih stiskah. Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo kot rimskega vojaka, s sulico in zastavo v roki, kako z golido vode gasi gorečo hišo ali cerkev (mesto). Pogosto je upodobljen tudi z mlinskim kamnom
Svete maše in mašni nameni od 19. aprila do 24. maja 2026
Po 20.4. +Jožefa Lavrič in vsi Miklnovi ob 18. uri Teodim mučenec
To 21.4. +v čast svetemu Duhu ob 19. uri Anzelem škof
Sr 22.4. +za srečno vožnjo ob 18. uri Hugo opat
Če 23.4. + za birmance ob 18. uri Jurij mučenec
Pe 24.4. + Živko in Ignac Burja
+Jure Pavlič ob 18. uri Franka redovnica
So 25.4. +Žavbi Frančiška in PAvel obletna ob 8. uri Marko evangelist
Ne 26.4. 4. velikonočna nedelja nedelja dobrega pastirja Marija mati dobrega sveta
+Lukovi in Marija ob 8.30 uri
Po 27.4.+ za farane ob 11. uri sveti Peregrin sozavetnik župnije Brdo
To 28.4. Peter Chanel duhovnik
Sr 29.4. + za zdravje ob 18. uri Katarina Sienska devica
Če 30.4. Pij V. papež
Pe 1.5. + za vse pokojne Antonin ob 8. uri Jožef delavec
So 2.5. + za nove duhovne poklice ob 8.30 uri Atanazi Veliki škof
Ne 3.5. 5. velikonočna nedelja Filip in Jakob mlajši apostola
Po 4.5. + za gasilce ob 19. uri Florijan mučenec
To 5.5. Angel redovnik in mučenec
Sr 6.5. + Tilka Urankar ob 19 uri Domink Savio zavetnik ministrantov
Če 7.5. + v čat Svetemu Rešnjemu Telčesu ob 19. uri Stanislav škof
Pe 8.5. + Živko in Ignac Burja ob 19. uri Bonifacij IV. papež
So 9.5. + Pavla in Viktor Lavrič obletna ob 8. uri Izaija prerok
Ne 10.5 .6. velikončna nedelja Job svetopisemski mož
+ za prvoobhajance ob 10. uri
Po 11.5. + po namenu darovalca ob 19. uri Mamert škof prošnji dan
To 12.5. + za ugodno vreme ob 19. uri Leopold Mandič redovnik prošnji dnevi
Sr 13.5. + v čast Materi Božji ob 19. uri Fatiomska mati božja prošnji dnevi
Če 14.5 + v zahvalo ob 19. uri Gospodov vnebohod
Pe 15.5. +po namenu darovalca ob 19. uri Izodor kmet
So 16.5 + Grilj Nande in Tilka obletna ob 8. uri Janez Nepomuk mučenec
Ne 17.5. 7. velikonočna nedelja Jošt puščavnik
Po 18.5 +po namenu darovalca ob 19. uri Janez I. papež
To 19.5 Leonard duhovnik
Sr 20.5. +po namenu darovalca ob 19. uri Bernerdin duhovnik
Če 21.5. Teobald škof
Pe 22.5. + po namenu darovalca ob 19. uri Julija mučenka
So 23.5. +za nove duhovne poklice ob 8. uri Socerb mučenec
Ne 24.5. Binlkošti Marija Pomočćnica kristjanov Marija pomagaj
+ Janez in Marija Pervinšek obletna ob 8.30 uri
Obvestila
od 18. do 26. sprila bo potekala devetdnevnica priprav ana birmo
od 7. do 9. maja bo potekala tridnevnica kot priprava na prvo sveto obhajilo
V torek 21. aprila bo srečanje za birmance in birmanke z birmovalcem ob 18. uri
v ponedeljek 27. aprila bo sveta birma v župniji Krašnja
priprava čiščenje in krašenje za birmo v soboto 25. aprila po sveti maši
z 1. majem začnemo letošnje šmarnice
14. maja je Gospodov vnebohod
24. maja so Binkošti praznik Svetega Duha
od 11. do 13. maja bodo prošnji dnevi
v nedeljo 3. maja bo po sveti maši ob 11. uri blagoslov traktorjev in motorjev v Zlatem polju
v nedeljo 10. maj bo prvo sveto obhajilo v župniji Krašnja ob 10. uri
ORATORIJ 2026
Letošnji oratorij bo potekal od nedelje, 05. 07. 2026, do sobote, 11. 07. 2026. Tema letošnjega oratorija je literarni lik: Haidi. Prijave na oratorij bodo animatorji začeli zbirati v nedeljo, 31. 5. 2026 in se bodo
zbirale vsak dan po sveti maši, do nedelje, 14. 6. 2026
ŽUPNIJSKI URAD - OSNOVNE INFORMACIJE
Brdo pri Lukovici 3, SI - 1225 Lukovica
tel.: 01 723 67 40 GSM: 031 671 094 Email: zupnija.brdo@rkc.si
Uradne ure: ponedeljek: 9-11h
Sreda, petek po maši (19.30)
V času počitnic in praznikov so uradne ure po večernih svetih mašah.
TRR ŽUPNIJE BRDO: SI56 0230 0009 2535 493
TRR ŽUPNIJE KRAŠNJA: SI56 0284 3026 5680 367