SVETNIK TEDNA Sv. Bernard, opat 20. avgust Rodil se je leta 1090 blizu Dijona v Franciji. Študij je dokončal v Chatillonu. Kmalu mu je umrla mati. To je v sedemnajstletniku izzvalo pravo krizo, saj je bil zelo navezan na svojo dobro in pobožno mater. Umaknil se je v samostan Cîteaux, s seboj pa je pritegnil še trideset svojih sorodnikov. Živel je zelo strogo in zadržano. Leta 1115 je dobil nalogo, da ustanovi opatijo v Clairvauxu (Chiaravalle), ker je veliko mladih hotelo stopiti v cistercijanski red. Opatija je lahko sprejela okrog sedemsto menihov. Po razkolu v Cerkvi (2 papeža hkrati) je ostal na strani zakonitega papeža in zanj pridobival tudi druge. Spremljal je politično dogajanje in se boril proti Arnaldu iz Brescie. Podpiral je papeža Evgenija III., ko je ta pozival Evropo v II. križarsko vojno. Umrl je leta 1153.   OGENJ NA ZEMLJI Zgodovinarji pravijo, da ga je poznal že pračlovek. Stari Grki so verovali, da ga je dal ljudem Prometej potem, ko ga je bil ukradel bogovom. Jezus pa pravi v današnjem evangeliju, da ga je on prinesel na zemljo. V kakšnem pomenu? Ogenj je prinesel na zemljo, ker je v njem stopil na zemljo sam učlovečeni Bog. Bajeslovje starega veka ve povedati, da so se ob raznih priložnostih bogovi družili z ljudmi. Toda to ni bilo druženje iz ljubezni in tudi nobeno teh božanstev se ni učlovečilo. Jezus pa, sveti in vsemogočni Bog, je iz ljubezni do ljudi privzel nase človeško naravo, ob tem pa ni prenehal biti Bog. To je ogenj, ki je več kot prazgodovinski, več kot prometejski in več kot bajeslovni. Ta ogenj je na zemljo zares »vržen«. Zemlja ga namreč ni bila zmožna sama prižgati. Bog, ki bi ga ustvarila človeška domišljija, je bil drugačen. S svojo vsemogočnostjo bi nas strašil. Z vzvišenostjo odbijal, z vsevednostjo poniževal in z bogastvom preziral. Jezusov božanski plamen pa je gorel drugače. Oznanjal je svetost, pa je bil prijatelj grešnikov. Izžareval je čistost, a se dal maziliti od prezirane prešuštnice. Pljuvali so mu v obraz, pa je molčal, križali so ga, pa je odpuščal, umorili so ga, pa je molil, živ se je dvignil iz groba, pa se ni nad nikomer maščeval. Takšnega Boga ni mogel izsanjati noben Jud ne Grk ne Rimljan. Takšnega ognja ni bilo sposobno podtakniti nobeno bajeslovje. Prižgati ga je mogel le Bog sam. Zato moremo reči, da je ogenj, ki ga je Jezus vrgel na zemljo, on sam, njegova osebnost, njegov svetli lik. Čez Cerkev se lahko pritožujemo, nad kristjani se lahko pohujšujemo, na račun dobričine se lahko smehljamo, toda ogenj Jezusove svetosti lahko le spoštujemo in občudujemo. Ob katerem plamenu se grejejo tisti, katerim ogenj, ki ga je Jezus vrgel na zemljo, nič ne pomeni? LETO VERE                                                           18. avgust 2013 20. NEDELJA MED LETOM – Žegnanje v Rafolčah Brdo – 6.30; Zlato Polje  – 8.00; Rafolče – 10.00: soseskina sv. maša z darovanjem za cerkev GODOVI V TEM TEDNU: PO – sv. Janez Eudes, duhovnik;TO – sv. Bernard, opat in cerkveni učitelj; SR – sv. Pij X., papež;ČE – Devica Marija Kraljica – osmina praznika Marijinega vnebovzetja; PE – sv. Roza iz Lime, redovnica; SO – sv. Jernej (Natanael), apostol. Danes teden bo 21. NEDELJA MED LETOM.Sv. maše: Brdo – 6.30 in 9.00;Šentvid – 8.00; Zlato Polje – 10.30. NAMENI SV. MAŠ: PO – Rafolče – 19.00 +Metod Jeretina TO – Brdo – 7.00  +starši in sorodniki SR – Šentvid – 19.00 +Franc Dolinar, 7. dan ČE – Brdo – 19.00 +Franc Blatnik, 3. obl. PE – Šentvid – 19.00 +Vinko Dragar, 10. obl. SO– BRDO – 19.00 +Gmajnarjevi Nedelja, 25. avgust 2013 BRDO – 6.30 ŠENTVID – 8.00 BRDO – 9.00 ZLATO POLJE – 10.30 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * za župniji Brdo in Zlato Polje +Laura Imperl Gostič, 30. dan +Anton, obl. in Birkovi, Prapreče +Ljudmila Šinkovec *  Družina * V petek, 23. avgusta, se demokratična Evropa spominja vseh žrtev totalitarnih režimov nacizma, fašizma in komunizma. Počastimo njihov spomin na ta dan. Vsi trije totalitarni režimi so tudi našemu narodu povzročili veliko trpljenja in nedolžnih žrtev! Benedikt XVI. je med zgodovinskim obiskom koncentracijskega taborišča Auschwitz spomnil na številne pričevalce za resnico in dobroto, ki so umrli v tem taborišču: »Oni presunejo naš spomin, presunejo naše srce. V nas ne želijo prebuditi sovraštva: nasprotno pokažejo nam, kako strašna dejanja počne sovraštvo. Ti pričevalci želijo pripeljati razum do tega, da prepozna zlo kot zlo in ga zavrže, v nas želijo prebuditi pogum za dobro, za odpor proti zlu. Želijo nas pripeljati do občutij izraženih z besedami, ki jih je Sofoklej položil v Antigonina usta pred grozo, ki jo je obdajala: 'Tukaj sem, pa ne zato, da bi skupaj sovražili, ampak da bi skupaj ljubili'.«  https://up-djutersek.rkc.si/index.php/content/display/1617